[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov:

Boris – Noise: +
Japonski eklektiki izdajo vsaj en album letno in vsak je čisto nova izkušnja, nekaj kompletno drugačnega od predhodnjega. Lani je bil na tapeti shoegaze, tokrat pa skozi svoje nepojmljivo odfukane filtre mešajo sludge, alt metal in post-rock z izbruhi heavymetalskih in tehničnoprogresivnih delov. Ušesni WTF na najboljši način. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=GndQg8SsU1o (skladba »Heavy Rain«)

Burzum – The Ways of Yore: o
Najnovejši album one-man projekta Burzum je poln napol izpeljanih idej, nezaključenih misli in razvlečenih temeljev temačnega ambienta, skandinavske mitologije in poganske ideologije. Zveni kot album, ki bi lahko vodil v konkretno zamišljeno, urejeno in popolnoma konstruirano entiteto, saj se na njem najde nekaj hvalevrednih kompozicij (predvsem zborovski aranžmaji), a je vse skupaj največ dobra podlaga za nadaljevanje. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=FbWMOoFFgLU (celoten album)

Kasabian – 48.13: -
Poskus združevanja nu ravea z garažnimi kitarskimi primesmi Kasabian ni uspel. Produkcija je načičkano prebogata in kar poka od zvočnega steroidja. Tudi samo skladbotvorje ni kaj dosti boljše. Hitovsko naravnane, khm, posiljene skladbe sicer gredo v uho, a kaj kmalu povzročijo zvočno polucijo. Kot sem že enkrat dejal: več je redkokdaj več. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=2wMKT4MJgg4 (celoten album)

LONE. – Reality Testing: +
Magija se nadaljuje. Lone tudi v svoji najbolj umirjeni diskografski ediciji eksperimentira z najrazličnejšimi podtalnimi (elektronskimi) žanri, tokrat se še posebej čuti vpliv abstraktnega hip hopa. Reality Testing sega vse od zasvoljivih sanjavih ambientalnih pejsažev do navdihujočih, plesno orientiranih pokajočih beatov. Retrofuturistična organska zvočna poslastica. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=3KcOZ2qHz5g (skladba »Airglow Fires«)

[GLASBA: tuje] Razglednica iz Zagreba: INmusic festival 2014

Če vas ni bilo na letošnjem INmusic festivalu v Zagrebu, je sproščenost doživetega težko preliti v besede. Že prvi dan so množico razgreli The Fratellis in Crystal Fighters, ki so za las ujeli ravnotežje med novimi in starimi uspešnicami, dokončno pa so nas s svojo odrsko prezenco prepičali Foals. Drugi dan so Flogging Molly in Bombinu z nekoliko enoličnim nastopom sledili Wolfmother, navdušili pa so Bombay Bicycle Club. Slovenske vrste je na Hidden Stagu zastopal vedno suvereni N'toko. Za vrhunec drugega večera – nosilce le-tega The Black Keys – se je zdelo, da je njuna glasba v množici izpuhtela. Morda je bilo krivo ozvočenje … Niz največjih uspešnic tik pred bisom je kljub temu pustil obljubljeni pečat. Presenečenje torkovega večera pa so bili vsekakor Jagwar Ma, ki so s svežino in energičnostjo do plesa pripravili cel Hidden Stage. Poslednji dan je bil v znamenju blata. Pri MGMT se je ves čas zdelo, da zares uživajo le dekleta v prvih dveh vrstah, sta pa zato večji vtis pustila Digitalism in pričela s trendom metanja v blato, ki se je le stopnjevalo do zaključnih Pixiesov. Ti so suvereno zaključili festival z zbirko največjih uspešnic in dokazali svojo izkušenost ter značilno nepretencioznost. Vredno obiska in odlično za začetek festivalskega poletja. N. Ž.

[GLASBA: tuje] Recenzija albuma Legowelt – Crystal Cult 2080

[FILM/TV: tuje] Recenzija TV serije Hannibal: 2. sezona

[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov:

The Antlers – Familiars: o
Ameriška rogovja kot petega izdajajo album, ki je verjetno bendov najbolj nežen in najbolj plah doslej. Psihedeliko, surf in shoegaze prejšnjega studijca Undersea sta zamenjala vsesplošna melanholija in srce-tolažeča lebdeča melodika, ki predvsem skupaj z nerockovskimi inštrumenti ustvarja nekaj najlepših trenutkov v bendovem delovanju. A žal nežnost in plahost prineseta preveč medlosti. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=E9afJSKCOQQ (skladba »Palace«)

Death Vessel – Island Intervals: +
Minimalistično multiinštrumentalni neofolk Joela Thibodeauja, enega najlepših glasov sodobnih stranpotov folka, je tokrat opazil tudi Jónsi (Sigur Rós), bržkone Thibodeaujev vokalni ekvivalent. A komad z Islandcem niti ni najboljša stvar albuma. Island Intervals je poln izredno iznajdljivih pristopov do pričaranja tradicionalnega pridiha v žanru, mešanja navidez nasprotujočih si pogansko-organskih in mehanično-industrialnih zvokov ter lirskega brisanja mej med resničnostjo in sanjami. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=-G7EhJRtN3Q (skladba »Ejecta«)

Hail Spirit Noir – Oi Magoi: o
Psihedelični black metal je očitno »the next big thing« metalske scene. Sploh, ko je storjen pravilno. Hail Spirit Noir inštrumentalno združijo psihedelična šestdeseta, beatlovske ritme in pinkfloydovsko vesoljsko tavanje z eksperimentom in riffi kultnih Ved Buens Ende. Sliši se prelepo, da bi bilo res – in žal tudi je. Bend se, uhoslišno, večkrat vrže v nekakšne zajebantsko-piratske vokalne tantre, ki jim občasno sledi še neposrečen preskok inštrumentala v generično vikingmetalskost. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=58r8KXNVqxU (celoten album)

[GLASBA: domače] Dijaki o dijakih: reportaža s finalnega večera (špil lige)

[LITERATURA: domače] Recenzija romana Dave Shelton: Deček in medved v čolnu (A Boy and a Bear in a Boat)

[FILM/TV: tuje] Recenzija filma The Double

[GLASBA: tuje] Reportaža festivala Zasavje Noisefest International 2014

[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov:

Ben Frost – A U R O R A: +
A U R O R A je peti album glasbenega eksperimentalista Bena Frosta, ki z njim ponovno demonstrira svoje zvokovne razsežnosti. Album je brezbesedno zvočno potovanje, ki nam kaže veličine v svojem variiranju med mirnostjo in ritmiziranim hrupom, ki albumu dajeta občutek valovanja. Posamezne pesmi same po sebi ne nosijo toliko teže kot albumska celota, s katero Frost nedvomno utrjuje svojo kritiško zelo sprejemljivo glasbeno pot. A.P. https://www.youtube.com/watch?v=9LJ2X1ZRVmA (skladba "Venter")

Hauschka – Abandoned City: +
Hauschkova post-apokaliptična zvočna vizija na albumu Abandoned City zbuja močne filmske podobe, kot že naslov pove, opustošnega mesta. Njegove klavirske kompozicije so polne dramatičnih, usodnih in srhljivih podtonov, v katerih na povsem svojstven način zveni monumentalna minimalistika. Priča smo glasbeni antiutopiji in melanholiji prihodnjega. J. P.
http://www.youtube.com/watch?v=Lsg9ZZF-240 (skladba "Elizabeth Bay")

The Black Keys – Turn Blue: o
Že osmi studijski izdelek ameriškega dvojca v poslušanje ponuja melodične pesmi, ki ostaneju v ušesu, a ostaja v coni varnega in že slišanega. Album, ki bo to poletje zagotovo še odmeval (če ne drugje, konec meseca v Zagrebu) je sicer izjemno poslušljiv in všečen, a za razliko od predhodnih dveh ne pušča tako močnega vtisa. Ob "Fever" nam bo kljub temu vroče. N. Ž.
https://www.youtube.com/watch?v=trk7P-9QDyc (skladba "Fever")

[GLASBA: tuje] Reportaža koncerta Queens of the Stone Age, V vrtincu vročice

[SCENSKE UMETNOSTI: domače] Reportaža Drama festivala, Gledališka presečišča v Drami

[FILM/TV: tuje] Recenzija filma Godzila (Godzilla)

[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov

Dream the Electric Sleep – Heretics: o
Mladi dickovsko-navdahnjeni Američani z drugo plato posegajo po hudo neraziskanih predelih zvočnega obzorja. Navdahnjeni s King Crimson, U2 in My Bloody Valentine so začeli združevati kompleksne, težjedistorzirane strukture z U2-jevskim delayem in večplastnostjo shoegaza. Heretics je prvi korak v pravo smer te izredno čudne (a včasih zelo posrečene) zmesi, a je vseeno večkrat kot ne premalo fokusiran, nerazvit in preraznolik, kar je značilno za bend v iskanju identitete. T. K.
http://dtes.bandcamp.com/ (celoten album)

Eno · Hyde – Someday World: o
Ne za Briana Ena ne za Karla Hyda Someday World ne predstavlja vrhunca kariere. Je pa ta zgoščeno zajeta v sofisticirani zvočni sliki omenjenega albuma, ki znotraj svoje artpopovske orientacije preliva najrazličnejše glasbene izraze in obdobja: od funka do ambientalnih pejsaž, od afro-beata do »new-ordersko« inspiriranih melodij. Če začetek plate še obeta razburljivo glasbeno potovanje, nadaljevanje preprosto izzveni v prazno. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=H22bwiMtyrs (skladba »The Satellites«)

Sharon Van Etten – Are We There: +
Navkljub današnjemu glasbenemu izobilju človek težko najde tako markanten vokal, kot ga ima Sharon Van Etten. Njen glas tudi na novem albumu zaseda v zvočni hierarhiji centralno mesto in nas vsakič znova presune. Delo krasijo močne emocionalne izpovedi, katere spremlja spretno sproducirana blaga zvočna melanholija. Album sodobnega eklektičnega folka, h kateremu se človek nenehno vrača. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=80-_CpH07QQ (skladba »Taking Chances«)
Wax Fang – The Astronaut: o
Samooklicana epska rock opera benda Wax Fang je bizaren skupek dolgih vesoljskih eskapad, indie zvoka, psihedeličnih vložkov, progresivnih riffov in (poskusov) epskosti. A album uspe povsod, kjer noče – daljša »epska« inštrumentalna popotovanja so večinoma dolgočasna in ne nudijo niti dovolj raznolikosti niti dovolj privlačne repetitivnosti za poslušalčevo pozornost in posledičen trans, hkrati pa so zgoščeni, hitrejši in namensko krajše ter udarno strukturirani deli eni izmed najbolj posrečenih letos. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=UerTxriT0mI (celoten album)

(http://koridor-kriziscaumetnosti.blogspot.com/)
(https://twitter.com/Koridor2014)

Trostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: tuje] Totedenska kratkica o izbranem filmu

Veronica Mars (2014) / režija: Rob Thomas: +

Fani zaključenih kultnih serij so bržkone izumili pregovor »upanje umre zadnje«, saj vsak rumeni namig vzamejo za fakt. Veronica Mars je tak primer, a sentimenti »fandoma« so bili tako močni, da so stvaritelji serije zlahka uresničili kickstartersko-financirano filmsko nadaljevanje. Le-to je vse, kar je bila serija; dejansko deluje kot še ena epizoda, točno takšne pa so bile tudi želje – še več »istega«. Neo-noir, komedija, misterij, stara zasedba, značilni domiselni dialogi, zagonetni zločin, kanček kontroverznosti ... recept za odlično »epizodo« Veronice Mars. Temu botruje izredno okusno izpeljan prehod in zgodbovna navezava s serije na filmsko sodobnost, ki se dogaja leta kasneje – Veronica le ubeži krempljem mesteca Neptune, kot odvetnica pa živi ustaljeno, brezskrbno življenje z dolgoletnim fantom. Domov jo pripelje obletnica srednješolske mature, s čimer seveda zapade v staro družbo ter s tem v srčiko težav našega najljubšega bad boya Logana Echollsa. T. K.

IMDB: http://www.imdb.com/title/tt2771372/

Trostopenjska lestvica: +, o, -

[GLASBA: domače] Reportaža s festivala Druge godbe: V petkovem večeru okoli sveta

[SCENSKE UMETNOSTI: domače] Glej, »Mladin'c«! Reportaža festivala Prelet: Slovensko mladinsko gledališče in Gledališče Glej

 

[SCENSKE UMETNOSTI: domače] Recenzija gledališke predstave Marie Curie – Hystérie

[GLASBA: tuje] Recenzija albuma: The Roots – …And Then You Shoot Your Cousin

[GLASBA: domače] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih /domačih/ izidov:

It's everyone else – New Religion: +
Čudaško-navdahnjena zvočna spojina postindustrial-blackmetal-synth-trash-lo-fi-pop-electro rocka ni kot vsi ostali. Ni niti kot en tak (bend) na naši sceni. Na drugi plati (izšla je pri avstrijski Noise Appeal) dvojca ta nepojmljiva gmota vsega možnega iz glasbenega podzemlja preprosto funkcionira. Včasih neposlušljivo, včasih nerazumljivo, včasih neskladno, a vedno drzno. T. K.
http://itseveryoneelse.bandcamp.com/album/new-religion (celoten album)

Loudspeaker Alliance – Let's Dance: o
Ajdovsko-ljubljanski trojec z drugo plato po petih letih piše novo poglavje. Prvenec je dihal alternativo 80. let in (zato nujno tudi) sodobnejši britanski indie, tokrat pa je bendu izguba bobnarja prinesla vnos ritem mašine in več elementov sodobne elektronike. Ostal je post-punk, rezultat pa je, kljub šibkemu vokalu ter določeni klišejskosti in nedodelanosti, lep obet za prihodnost, a zaenkrat le to. T. K.
http://loudspeaker-alliance.bandcamp.com/releases (celoten album)

Roger N. Out – Roger N. Out: +
Čvrsta, umazana, garažna, sodobna godba z všečno melodiko, ekspresivno poetiko in dovršeno produkcijo. Kaj drugega bi lahko pričakovali od ponovno združenih legend slovenskega rock'n'rolla devetdesetih Dicky B. Hardy, ki jim tokrat ne načeluje Niko Novak, temveč njegov kolega iz dua Incurabili, prezentni Bruno Subiotto. Alternativni rock album, ki smo ga čakali in bend, ki bi si glede na rock esenco najbolje zaslužil mesto predskupine ameriških QOTSA. J. P.
http://rogernout.bandcamp.com/releases (celoten album)


Trostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: tuje] Totedenska kratkica o izbranem filmu:

Abeceda (2013) / režija: Erwin Wagenhofer: o

Dokumentarec Abeceda problematizira uveljavljene izobraževalne sisteme in naše predstave o tem, kaj, kako in predvsem zakaj se učimo. Prvi, kritično nastrojeni del filma izpostavlja preobremenjenost učencev, ki garajo za teste in tekmovanja, ter zastarele učne metode, ki zatirajo divergentno mišljenje in ne pripravljajo učencev na življenje v sodobnem svetu, drugi, konstruktivni del pa slika možnosti za izobraževanje izven ustaljenih praks ter poudarja pomen avtonomnosti, zaupanja in stimulativnega okolja za doseganje kreativnega potenciala. Čeprav je tovrstna kritika vsekakor upravičena in potrebna, se zdi, da Abeceda ne predlaga realističnih alternativ ter pogosto deluje poljudna in anekdotična do te mere, da izgubi rdečo nit. R. F.

IMDB: http://www.imdb.com/title/tt3215346

Trostopenjska lestvica: +, o, -