Boris – Noise: +
Japonski eklektiki izdajo vsaj en album letno in vsak je čisto nova
izkušnja, nekaj kompletno drugačnega od predhodnjega. Lani je bil na
tapeti shoegaze, tokrat pa skozi svoje nepojmljivo odfukane filtre
mešajo sludge, alt metal in post-rock z izbruhi heavymetalskih in
tehničnoprogresivnih delov. Ušesni WTF na najboljši način. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=GndQg8SsU1o (skladba »Heavy Rain«)
Burzum – The Ways of Yore: o
Najnovejši album one-man projekta Burzum je poln napol izpeljanih idej,
nezaključenih misli in razvlečenih temeljev temačnega ambienta,
skandinavske mitologije in poganske ideologije. Zveni kot album, ki bi
lahko vodil v konkretno zamišljeno, urejeno in popolnoma konstruirano
entiteto, saj se na njem najde nekaj hvalevrednih kompozicij (predvsem
zborovski aranžmaji), a je vse skupaj največ dobra podlaga za
nadaljevanje. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=FbWMOoFFgLU (celoten album)
Kasabian – 48.13: -
Poskus združevanja nu ravea z garažnimi kitarskimi primesmi Kasabian ni
uspel. Produkcija je načičkano prebogata in kar poka od zvočnega
steroidja. Tudi samo skladbotvorje ni kaj dosti boljše. Hitovsko
naravnane, khm, posiljene skladbe sicer gredo v uho, a kaj kmalu
povzročijo zvočno polucijo. Kot sem že enkrat dejal: več je redkokdaj
več. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=2wMKT4MJgg4 (celoten album)
LONE. – Reality Testing: +
Magija se nadaljuje. Lone tudi v svoji najbolj umirjeni diskografski
ediciji eksperimentira z najrazličnejšimi podtalnimi (elektronskimi)
žanri, tokrat se še posebej čuti vpliv abstraktnega hip hopa. Reality
Testing sega vse od zasvoljivih sanjavih ambientalnih pejsažev do
navdihujočih, plesno orientiranih pokajočih beatov. Retrofuturistična
organska zvočna poslastica. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=3KcOZ2qHz5g (skladba »Airglow Fires«)
Če
vas ni bilo na letošnjem INmusic festivalu v Zagrebu, je sproščenost
doživetega težko preliti v besede. Že prvi dan so množico razgreli The
Fratellis in Crystal Fighters, ki so za las ujeli ravnotežje med novimi
in starimi uspešnicami, dokončno pa so nas s svojo odrsko prezenco
prepičali Foals. Drugi dan so Flogging Molly in Bombinu z
nekoliko enoličnim nastopom sledili Wolfmother, navdušili pa so Bombay
Bicycle Club. Slovenske vrste je na Hidden Stagu zastopal vedno suvereni
N'toko. Za vrhunec drugega večera – nosilce le-tega The Black Keys – se je
zdelo, da je njuna glasba v množici izpuhtela. Morda je bilo krivo
ozvočenje … Niz največjih uspešnic tik pred bisom je kljub temu pustil
obljubljeni pečat. Presenečenje torkovega večera pa so bili vsekakor
Jagwar Ma, ki so s svežino in energičnostjo do plesa pripravili cel
Hidden Stage. Poslednji dan je bil v znamenju blata. Pri MGMT se je ves
čas zdelo, da zares uživajo le dekleta v prvih dveh vrstah, sta pa zato
večji vtis pustila Digitalism in pričela s trendom metanja v blato, ki
se je le stopnjevalo do zaključnih Pixiesov. Ti so suvereno zaključili
festival z zbirko največjih uspešnic in dokazali svojo izkušenost ter
značilno nepretencioznost. Vredno obiska in odlično za začetek
festivalskega poletja. N. Ž.
The Antlers – Familiars: o
Ameriška rogovja kot petega izdajajo album, ki je verjetno bendov
najbolj nežen in najbolj plah doslej. Psihedeliko, surf in shoegaze
prejšnjega studijca Undersea sta zamenjala vsesplošna melanholija in
srce-tolažeča lebdeča melodika, ki predvsem skupaj z nerockovskimi
inštrumenti ustvarja nekaj najlepših trenutkov v bendovem delovanju. A žal nežnost in plahost prineseta preveč medlosti. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=E9afJSKCOQQ (skladba »Palace«)
Death Vessel – Island Intervals: +
Minimalistično multiinštrumentalni neofolk Joela Thibodeauja, enega
najlepših glasov sodobnih stranpotov folka, je tokrat opazil tudi Jónsi (Sigur Rós),
bržkone Thibodeaujev vokalni ekvivalent. A komad z Islandcem niti ni
najboljša stvar albuma. Island Intervals je poln izredno iznajdljivih
pristopov do pričaranja tradicionalnega pridiha v žanru, mešanja navidez
nasprotujočih si pogansko-organskih in mehanično-industrialnih zvokov
ter lirskega brisanja mej med resničnostjo in sanjami. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=-G7EhJRtN3Q (skladba »Ejecta«)
Hail Spirit Noir – Oi Magoi: o
Psihedelični black metal je očitno »the next big thing« metalske scene.
Sploh, ko je storjen pravilno. Hail Spirit Noir inštrumentalno združijo
psihedelična šestdeseta, beatlovske ritme in pinkfloydovsko vesoljsko
tavanje z eksperimentom in riffi kultnih Ved Buens Ende.
Sliši se prelepo, da bi bilo res – in žal tudi je. Bend se, uhoslišno,
večkrat vrže v nekakšne zajebantsko-piratske vokalne tantre, ki jim
občasno sledi še neposrečen preskok inštrumentala v generično
vikingmetalskost. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=58r8KXNVqxU (celoten album)
Ben Frost – A U R O R A: +
A U R O R A je peti album glasbenega eksperimentalista Bena Frosta, ki z
njim ponovno demonstrira svoje zvokovne razsežnosti. Album je
brezbesedno zvočno potovanje, ki nam kaže veličine v svojem variiranju
med mirnostjo in ritmiziranim hrupom, ki albumu dajeta občutek
valovanja. Posamezne pesmi same po sebi
ne nosijo toliko teže kot albumska celota, s katero Frost nedvomno
utrjuje svojo kritiško zelo sprejemljivo glasbeno pot. A.P. https://www.youtube.com/watch?v=9LJ2X1ZRVmA (skladba "Venter")
Hauschka – Abandoned City: +
Hauschkova post-apokaliptična zvočna vizija na albumu Abandoned City
zbuja močne filmske podobe, kot že naslov pove, opustošnega mesta.
Njegove klavirske kompozicije so polne dramatičnih, usodnih in srhljivih
podtonov, v katerih na povsem svojstven način zveni monumentalna
minimalistika. Priča smo glasbeni antiutopiji in melanholiji
prihodnjega. J. P.
http://www.youtube.com/watch?v=Lsg9ZZF-240 (skladba "Elizabeth Bay")
The Black Keys – Turn Blue: o
Že osmi studijski izdelek ameriškega dvojca v poslušanje ponuja
melodične pesmi, ki ostaneju v ušesu, a ostaja v coni varnega in že
slišanega. Album, ki bo to poletje zagotovo še odmeval (če ne drugje,
konec meseca v Zagrebu) je sicer izjemno poslušljiv in všečen, a za
razliko od predhodnih dveh ne pušča tako močnega vtisa. Ob "Fever" nam
bo kljub temu vroče. N. Ž.
https://www.youtube.com/watch?v=trk7P-9QDyc (skladba "Fever")
Dream the Electric Sleep – Heretics: o
Mladi
dickovsko-navdahnjeni Američani z drugo plato posegajo po hudo
neraziskanih predelih zvočnega obzorja. Navdahnjeni s King Crimson, U2
in My Bloody Valentine so začeli združevati kompleksne,
težjedistorzirane strukture z U2-jevskim delayem in večplastnostjo
shoegaza. Heretics je prvi korak v pravo smer te izredno čudne (a včasih
zelo posrečene) zmesi, a je vseeno večkrat kot ne premalo fokusiran,
nerazvit in preraznolik, kar je značilno za bend v iskanju identitete.
T. K.
http://dtes.bandcamp.com/ (celoten album)
Eno · Hyde – Someday World: o
Ne
za Briana Ena ne za Karla Hyda Someday World ne predstavlja vrhunca
kariere. Je pa ta zgoščeno zajeta v sofisticirani zvočni sliki
omenjenega albuma, ki znotraj svoje artpopovske orientacije preliva
najrazličnejše glasbene izraze in obdobja: od funka do ambientalnih
pejsaž, od afro-beata do »new-ordersko« inspiriranih melodij. Če začetek
plate še obeta razburljivo glasbeno potovanje, nadaljevanje preprosto
izzveni v prazno. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=H22bwiMtyrs (skladba »The Satellites«)
Sharon Van Etten – Are We There: +
Navkljub
današnjemu glasbenemu izobilju človek težko najde tako markanten vokal,
kot ga ima Sharon Van Etten. Njen glas tudi na novem albumu zaseda v
zvočni hierarhiji centralno mesto in nas vsakič znova presune. Delo
krasijo močne emocionalne izpovedi, katere spremlja spretno sproducirana
blaga zvočna melanholija. Album sodobnega eklektičnega folka, h
kateremu se človek nenehno vrača. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=80-_CpH07QQ (skladba »Taking Chances«)
Wax Fang – The Astronaut: o
Samooklicana
epska rock opera benda Wax Fang je bizaren skupek dolgih vesoljskih
eskapad, indie zvoka, psihedeličnih vložkov, progresivnih riffov in
(poskusov) epskosti. A album uspe povsod, kjer noče – daljša »epska«
inštrumentalna popotovanja so večinoma dolgočasna in ne nudijo niti
dovolj raznolikosti niti dovolj privlačne repetitivnosti za poslušalčevo
pozornost in posledičen trans, hkrati pa so zgoščeni, hitrejši in
namensko krajše ter udarno strukturirani deli eni izmed najbolj
posrečenih letos. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=UerTxriT0mI (celoten album)
(http://koridor-kriziscaumetnosti.blogspot.com/)
(https://twitter.com/Koridor2014)
Trostopenjska lestvica: +, o, -
Veronica Mars (2014) / režija: Rob Thomas: +
Fani zaključenih kultnih serij so bržkone izumili pregovor »upanje umre
zadnje«, saj vsak rumeni namig vzamejo za fakt. Veronica Mars je tak
primer, a sentimenti »fandoma« so bili tako močni, da so stvaritelji
serije zlahka uresničili kickstartersko-financirano filmsko
nadaljevanje. Le-to je vse, kar je bila serija; dejansko deluje kot še
ena epizoda, točno takšne pa so bile tudi
želje – še več »istega«. Neo-noir, komedija, misterij, stara zasedba,
značilni domiselni dialogi, zagonetni zločin, kanček kontroverznosti ...
recept za odlično »epizodo« Veronice Mars. Temu botruje izredno okusno
izpeljan prehod in zgodbovna navezava s serije na filmsko sodobnost, ki
se dogaja leta kasneje – Veronica le ubeži krempljem mesteca Neptune,
kot odvetnica pa živi ustaljeno, brezskrbno življenje z dolgoletnim
fantom. Domov jo pripelje obletnica srednješolske mature, s čimer seveda
zapade v staro družbo ter s tem v srčiko težav našega najljubšega bad
boya Logana Echollsa. T. K.
IMDB: http://www.imdb.com/title/tt2771372/
Trostopenjska lestvica: +, o, -
It's everyone else – New Religion: +
Čudaško-navdahnjena zvočna spojina postindustrial-blackmetal-synth-trash-lo-fi-pop-electro
rocka ni kot vsi ostali. Ni niti kot en tak (bend) na naši sceni. Na
drugi plati (izšla je pri avstrijski Noise Appeal) dvojca ta
nepojmljiva gmota vsega možnega iz glasbenega podzemlja preprosto funkcionira. Včasih neposlušljivo, včasih nerazumljivo, včasih neskladno, a vedno drzno. T. K.
http://itseveryoneelse.bandcamp.com/album/new-religion (celoten album)
Loudspeaker Alliance – Let's Dance: o
Ajdovsko-ljubljanski trojec z drugo plato po petih letih piše novo
poglavje. Prvenec je dihal alternativo 80. let in (zato nujno tudi)
sodobnejši britanski indie, tokrat pa je bendu izguba bobnarja prinesla
vnos ritem mašine in več elementov sodobne elektronike. Ostal je
post-punk, rezultat pa je, kljub šibkemu vokalu ter določeni
klišejskosti in nedodelanosti, lep obet za prihodnost, a zaenkrat le to.
T. K.
http://loudspeaker-alliance.bandcamp.com/releases (celoten album)
Roger N. Out – Roger N. Out: +
Čvrsta, umazana, garažna, sodobna godba z všečno melodiko, ekspresivno
poetiko in dovršeno produkcijo. Kaj drugega bi lahko pričakovali od
ponovno združenih legend slovenskega rock'n'rolla devetdesetih Dicky B.
Hardy, ki jim tokrat ne načeluje Niko Novak, temveč njegov kolega iz dua
Incurabili, prezentni Bruno Subiotto. Alternativni rock album, ki smo
ga čakali in bend, ki bi si glede na rock esenco najbolje zaslužil mesto
predskupine ameriških QOTSA. J. P.
http://rogernout.bandcamp.com/releases (celoten album)
Trostopenjska lestvica: +, o, -
Abeceda (2013) / režija: Erwin Wagenhofer: o
Dokumentarec Abeceda problematizira uveljavljene izobraževalne sisteme
in naše predstave o tem, kaj, kako in predvsem zakaj se učimo. Prvi,
kritično nastrojeni del filma izpostavlja preobremenjenost učencev, ki
garajo za teste in tekmovanja, ter zastarele učne metode, ki zatirajo
divergentno mišljenje in ne pripravljajo učencev na življenje v sodobnem
svetu, drugi, konstruktivni del pa
slika možnosti za izobraževanje izven ustaljenih praks ter poudarja
pomen avtonomnosti, zaupanja in stimulativnega okolja za doseganje
kreativnega potenciala. Čeprav je tovrstna kritika vsekakor upravičena
in potrebna, se zdi, da Abeceda ne predlaga realističnih alternativ ter
pogosto deluje poljudna in anekdotična do te mere, da izgubi rdečo nit.
R. F.
IMDB: http://www.imdb.com/title/tt3215346
Trostopenjska lestvica: +, o, -
