Eno & Hyde – High Life: o
Tudi drugi letošnji album izpod rok dvojca Eno & Hyde ne prinaša
posebnega navdušenja, a vseeno ponudi kar nekaj zanimivega
ambientalno-eksperimentalnega utripa. Afriški funky in pop ritmi,
kontrast minimalizma in zvočnega okrasja ter ponavljajoči se pomirjujoči
droni so vodila albuma, za katerega imamo nenehno občutek, da je bil prehitro izdan. J. P.
http://www.youtube.com/watch?v=qwnxypgED6s (skladba »DBF«)
Opeth – Pale Communion: +
Åkerfeldtova armija je s prejšnjim albumom prerasla svoje korenine v
death metalu in ustvarila prepričljivo progrockovsko retrospektivo, Pale
Communion pa je bendovo novo usmeritev naredil še svežo. Novi album
resda sliči na progresivni rock, vendar je v svojem bistvu brezžanrski,
brezčasne ideje pa Opeth kulminirajo v glasbo, kjer fenomenalnosti ne
seva le uspeli poskus neobremenjenega ustvarjanja, temveč tudi
vsesplošna zvočna odličnost. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=GVbEFfpQUqA (celoten album)
"Weird Al" Yankovic – Mandatory Fun: +
“Weird Al” Yankovic, velikan v svetu parodije, se vrača z že
štirinajstim studijskim albumom. Na njem med drugim najdemo domiselne
stilske parodije Foo Fightersov, Pixiesov in Cata Stevensa, bistre
parodične priredbe uspešnic, ki bržčas kulminirajo v “Word Crimes”,
nenavadno inteligentnem preobratu Thickove skladbe “Blurred Lines”, in
“Tacky”, bleščeči parodiji Pharrellove “Happy”, ter Yankovicev
tradicionalen polkovski sprehod skozi glasbeni Zeitgeist, ki skupaj
tkejo svojevrsten (meta)komentar mainstreamovske glasbe (in še marsičesa
onkraj le-te). Ingeniozno. B. C.
https://www.youtube.com/watch?v=V5v119yrtFA (celoten album)
Wolves In The Throne Room – Celestite: -
Blackmetalski drzneži iz Amerike z vsakim albumom bržkone odtujijo več
fanov kot pridobijo, vendar se je še vsaka bendova novost izkazala za
vsaj svež vetrič na glasbeni sceni. Tokrat je bila očitno želena
kameleonska preobleka ali preobsežen zalogaj ali pa preprosto premalo
premišljena. Celestite popolnoma opusti tradicionalno bendovo
inštrumentalno formo ter poskusi ohraniti bendovo vzdušje in srž – njeno
temačnost, jezo, srd. Žal je rezultat povprečno ambientalno zehanje
sintov, ki se šele pripravljajo na temo noči. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=mH4U3mj06k0 (skladba »Celestite Mirror«)
Dream the Electric Sleep – Heretics: o
Mladi
dickovsko-navdahnjeni Američani z drugo plato posegajo po hudo
neraziskanih predelih zvočnega obzorja. Navdahnjeni s King Crimson, U2
in My Bloody Valentine so začeli združevati kompleksne,
težjedistorzirane strukture z U2-jevskim delayem in večplastnostjo
shoegaza. Heretics je prvi korak v pravo smer te izredno čudne (a včasih
zelo posrečene) zmesi, a je vseeno večkrat kot ne premalo fokusiran,
nerazvit in preraznolik, kar je značilno za bend v iskanju identitete.
T. K.
http://dtes.bandcamp.com/ (celoten album)
Eno · Hyde – Someday World: o
Ne
za Briana Ena ne za Karla Hyda Someday World ne predstavlja vrhunca
kariere. Je pa ta zgoščeno zajeta v sofisticirani zvočni sliki
omenjenega albuma, ki znotraj svoje artpopovske orientacije preliva
najrazličnejše glasbene izraze in obdobja: od funka do ambientalnih
pejsaž, od afro-beata do »new-ordersko« inspiriranih melodij. Če začetek
plate še obeta razburljivo glasbeno potovanje, nadaljevanje preprosto
izzveni v prazno. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=H22bwiMtyrs (skladba »The Satellites«)
Sharon Van Etten – Are We There: +
Navkljub
današnjemu glasbenemu izobilju človek težko najde tako markanten vokal,
kot ga ima Sharon Van Etten. Njen glas tudi na novem albumu zaseda v
zvočni hierarhiji centralno mesto in nas vsakič znova presune. Delo
krasijo močne emocionalne izpovedi, katere spremlja spretno sproducirana
blaga zvočna melanholija. Album sodobnega eklektičnega folka, h
kateremu se človek nenehno vrača. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=80-_CpH07QQ (skladba »Taking Chances«)
Wax Fang – The Astronaut: o
Samooklicana
epska rock opera benda Wax Fang je bizaren skupek dolgih vesoljskih
eskapad, indie zvoka, psihedeličnih vložkov, progresivnih riffov in
(poskusov) epskosti. A album uspe povsod, kjer noče – daljša »epska«
inštrumentalna popotovanja so večinoma dolgočasna in ne nudijo niti
dovolj raznolikosti niti dovolj privlačne repetitivnosti za poslušalčevo
pozornost in posledičen trans, hkrati pa so zgoščeni, hitrejši in
namensko krajše ter udarno strukturirani deli eni izmed najbolj
posrečenih letos. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=UerTxriT0mI (celoten album)
(http://koridor-kriziscaumetnosti.blogspot.com/)
(https://twitter.com/Koridor2014)
Trostopenjska lestvica: +, o, -
