Režija: Richard Linklater
Igralska zasedba: Ellar Coltrane, Ethan Hawke, Patricia Arquette
Datum izida: 30. julij 2014 (Slovenija)
Če bi moral najnovejši film Richarda Linklaterja povzeti v enem stavku,
bi ga opisal kot film o življenju, če pa že ne o življenju nasploh, pa
vsaj o življenju generacije. Trditev, ki hitro izpade pretenciozna,
kakor hitro postanejo takšni tudi filmi, ki se to trudijo biti. Ampak
Fantovska leta doseže, kar večini ne uspe, in sicer ravno zato, ker je
njegov pristop popolnoma drugačen – intimen in pristen. Namesto, da bi
poskušal iskati odgovore, se zadovolji z verističnim prikazom odraščanja
glavnega junaka Masona in njegove družine brez poskusa moraliziranja,
kar je za film takega formata redkost. Film je bil sneman dvanajst let
in odraščanje, ki ga spremljamo, je dejansko odraščanje igralca Ellarja
Coltrana, zapleti pa so zapleti, s katerimi se v vsakdanjem življenju
srečuje vsak izmed nas, zaradi česar se s filmom brez težav
poistovetimo. Linklaterju uspe natančno ujeti duh časa naše generacije
in odraščanja na prelomu tisočletja, ki se kaže v prepadu med Masonovo
delno čustveno odsotnostjo in zasanjanostjo ter pragmatično usmerjenimi
odraslimi. Popularna glasba, ki večinoma predstavlja zvočno podlago,
film še dodatno veže na določeno obdobje. Režiser je že v svoji
trilogiji Pred dokazal, da je mojster intimnih prizorov, ki temeljijo na
močnih dialogih in odlični igri, tako da Fantovska leta kljub dolžini
in odsotnosti bolj dramatičnih zapletov niti malo ne dolgočasijo.
Izpostaviti velja Ethana Hawka, starega znanca Linklaterjevih filmov,
ter Patricio Arquette, ki odlično upodobita očeta in mater, ne nazadnje
pa tudi mladega Ellarja Coltrana, ki pred našimi očmi dobesedno zraste v
odličnega igralca. Film, ki je tako močno prepleten z določeno
generacijo in obdobjem, bo z leti nedvomno izgubil nekaj svoje magije,
vendar bo hkrati postal nekakšen mogočen filmski spomenik. Nedvomno eden
od vrhuncev leta.
Ocena: 10
Andraz Mele
Koridor - križišča umetnosti je spletna kulturna platforma, ki se posveča ozaveščanju in kritiki umetniškega ustvarjanja. Pod svoj drobnogled vključuje tako ustaljene, množične umetniške oblike kot tudi umetniške forme sodobnosti in prihodnosti. Posebno pozornost namenja slovenskemu prostoru in njegovemu kultiviranju. Koridor je torej konsolidacija scenske razpršenosti umetnosti v Sloveniji ter analiza aktualne svetovne scene.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar