Režiser: Aleksandar Popovski
SNG Drama Ljubljana, 16.10.2014 ob 20:00
Vojna na odru SNG Drama izgleda tako mikavno, da najbrž spreobrne še najbolj zaprisežne pacifiste. Ravno prav ščegetajoče kruta in pokvarjena je, pa vseeno v svoji preprosti človeškosti tako neskončno razsvetljena, da si ne moremo kaj, da si je sedeč v temni dvorani ne bi skrivaj zaželeli, mogoče vsaj zato, da se spet spomnimo, kako sočno je zares biti človek.
Osrednji lik predstave Figurae
Veneris Historiae Magnus Hirschfeld je dejanska zgodovinska osebnost, prvi
doktor seksolog, Einstein seksa, Jud in za povrh še gej. Jasno je, da mu s
takšnim rojstnim listom usoda ni bila najbolj mila, vseeno pa nas Janez Škof
kot njegovo gledališko utelešenje skozi predstavo, v kateri Hirschfeld igra
vlogo nekakšnega disintegriranega
pripovedovalca, večkrat po hipijevsko opozori, naj verjamemo v ljubezen,
ki je tisto pravo gonilo uprizoritve. Kolaž vojnih slik, ki spominja na
literarno zbirko kratkih zgodb, nam skozi kalejdoskop različnih oči osvetljuje
nianse taiste Ljubezni, nerazdružljivo povezane z Nasiljem, Strahom, Spolnostjo
in preostankom velikih besed te vrste. Popovski nas namreč postavlja pred dejstvo, da se nam kljub stoletjem in tisočletjem truda še
vedno ne sanja, kje je meja med fukom in ljubljenjem, med nasiljem in nežnostjo,
med delirijem in orgazmom in zakaj nam vse skupaj tako neznansko paše. Režiser
tako prispeva le kapljico v pregovorno morje že domišljenih razmislekov na to
temo, pa vendar to naredi na lirski in svojski način. Liki so nalašč
karikirani, togi, tako da se mestoma zdi, da gledamo kakšno črno komedijo,
kljub temu pa zasedbi uspe izjemna interpretacija. Če se nam na začetku
predstave zdijo plitvi in nedodelani, zgolj inštrumenti smeha, se tekom zgodbe nanje nalepi toliko
čustev in doživljajev, da so nam na koncu bliže od lastnih sester in bratov. Ko
se vsi nastopajoči na začetku predstave zazrejo v nas skozi kvadraten neonsko
žareč okvir, se nam dejansko zazdi, da gledamo orumenelo fotografijo svojih
prednikov. Skupaj so na odru trije takšni okvirji, ki se skozi predstavo
postopoma dvigujejo, dokler prostor ob premirju in koncu vojne ne ostane
zgovorno prazen, vzdušje pa izčrpano in naveličano. Zaradi preobilice seksa in
nasilja takšni eterični trenutki učinkujejo še močneje, kot na primer Škofova
žalobno raskava pesmica Liebe ist hier und dort. Glasba je vseprisotna, večkrat
uporabljena pripovedno, namesto govora, ves čas pa tudi ambientalno, zgolj
vzdušje izvabljajoče. Prekinja jo ponavljajoč se zvok padajočih granat, ki nas
vsake toliko potegne nazaj v dvorano. V
vsej svoji perverziji in karikiranosti je predstava najčudovitejše žmohtna, prisrčno ogabna. Belo
oblečena nevesta se po vratu odišavi z vonjem iz hlačk, delavke v tovarni se
zadovoljujejo s primerno velikimi granatami, Škof med divjim plesom razkazuje
desno jajce, nune obešajo v zvonove namesto kemblja, omenja se občevanje s
trupli in prepevajo opolzke pesmice o francoskih prostitutkah. Vrhunec večera
pa, bolj zaradi slednjega, gotovo predstavlja prizor ob dvigu prvega okvirja,
ko se en drugemu v objem vržeta uniformirani Uroš Fürst in popolnoma goli
Branko Jordan, alegoriji vseh vesoljnih nasprotij, in zasanjano odkorakata
stran od publike, kader znotraj okvirja pa se premakne gor, nekam proti
neobstoječemu gledališkemu nebu.
Če laično tolmačenje seže dovolj daleč, potem Figurae
Veneris Historiae lahko prevedemo nekako kot »znamenja prihajajoče zgodovine«. Takole preroško
zastavljen naslov nam zakrinkano govori o univerzalnosti resnic, ki so tema
uprizoritve in obetu novega, a že poznanega časa. Morda pa res ni več daleč trenutek,
ko si oblečemo naše vojne kostume in se odpravimo na bojišče. Pa se nam vendar
ni treba česa bati, kajti, kot rečeno v predstavi: »Ni res, da muze med vojno
molčijo – le opolzke so.«
Ajda Bračič
Ajda Bračič
2 komentarja:
To torej pomeni, da je predstava 18plus v smislu golote? Je ta moška polna in edina golota v predstavi.? hvala.
Ja, mislim da je to edina golota. Sicer pa se mi zdi, da predstava ni 18+, ampak to je samo moje mnenje.
Lep pozdrav,
Ajda
Objavite komentar