Z
nami je – v našem prvem, ekskluzivnem intervjuju – legendarni,
vedno-v-središču dogajanja: Feliks S. Murr! Projekt, ki ga je
pripravljal v zadnjem času, je izjemno obsežen – zajema pesniško zbirko,
album in gledališko-glasbeni performans (DANES, 9. MAJA, OB 17:00 IN
20:00, SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, DVORANA STARA POŠTA, VSTOP
PROST), vse troje pa je povezano v izvirno, svežo, presenetljivo celoto.
Kako govoriti s Feliksom? Kaj ga vprašati? Kako mimo obžalovanj, da
pogovor z njim ne more trajati dlje? Morda več ur ali dni – kakor
legendarni Frost vs. Nixon … A vendarle je tu – pogovor z eno
osupljivejših oseb slovenske umetniške srenje!
KORIDOR: Feliks – od kod ideja za Rekviem v F-molu, ta nenavadno celovit projekt?
FELIKS: Ideje – to je jasno – vselej migetajo, brbotajo, vrvijo in se
pno znotraj nezavednega. Ždijo, čakajo na možnost izraza, izpusta,
preboja. A naj bom stvarnejši; Rekviem v F-molu je nastal iz osebne
stiske, v kateri pa se je moj značaj le prekalil, se prerasel, se
razvil.
KORIDOR: Torej je tvoj učitelj in navdih svet, ki te obdaja?
FELIKS: Natanko tako! Mimo sveta ne morem živeti, mimo sveta me ni.
Umetnik se kali v svetu in svet se kali v umetniku. Ko te nekaj zares
močno nagovori, tega ne moreš spregledati. Ne moreš mimo tega, da se
izpoveš in s tem izpoveduješ tudi svet. To dvoje je vedno prepleteno.
KORIDOR: Gotovo je mnogokomu težko najti lasten umetniški izraz … ti si
se ujel znotraj širokega nabora umetnosti; glasbe, literature – in zdaj
tudi gledališča.
FELIKS: Da, res je. Vsaka od umetnosti na
drugačen način vstopa v človeka, v njegovo telo … Hotel sem zavzeti čim
večji delež, hotel sem poseči čim širše in hkrati čim globlje, zato je
bilo nujno preseči nabor omejitev in se podati tudi v nekoliko manj
znane vode.
KORIDOR: O vsem tem, Feliks, spregovoriš tako
naravno, tako neprisiljeno … od kod ti ta preprostost, ta sproščenost in
od kod energija za vse, kar počneš?
FELIKS: Brez ustvarjanja
me ne bi bilo. Živim skozi zapisane črke, skozi odigrane note …
Ustvarjanje samo me napaja z življenjsko energijo, živ sem, ko vidim
svoje soustvarjalce, svoje mlade sledilce, kako živijo z menoj, kako
dihajo z mano, kako spremljajo vsak moj korak … in rastejo.
KORIDOR: Omenjaš svoje sodelavce –
FELIKS: – brez njih me ne bi bilo!
KORIDOR: Ste se torej našli, ste se dobro ujeli? Morda poveš kakšno besedo o sodelovanju z njimi?
FELIKS: Da, da … seveda. V projektu sodelujem s štirimi kar se da
nadarjenimi mladimi ustvarjalci; naj omenim Aljaža Krivca, svojega
urednika, dramaturga … prijatelja. Njegova nenehna vprašanja so me vedno
znova spodbujala k premišljanju ustvarjalnega procesa, njegove ideje pa
so me – četudi sem jih tu in tam zavračal – silile, da sem iskal vedno
izvirne, sveže rešitve. Seveda je tu tudi Tine Kolenik,
nadarjen mlad kitarist, s katerim sva skupaj delala na tehniki igranja
in prav iz tega odnosa je prihajala energija, ki me je silila v veselje
do življenja – Tine je bil resnično spreten, vesten učenec! Rad delim
svoje znanje z drugimi, to se mi zdi izjemno pomembno … Podobno je bilo
kajpak s Katarino Radaljac, ki v performansu igra violino. Izjemno mi je
žal, da nisva violinskih not ujela k vsem komadom – zdaj vidim in se
kesam; komadi z violinsko linijo povsem na novo zaživijo! Seveda pa ne
smem pozabiti na Brino Steblovnik – vsestransko likovno umetnico, ki je
poskrbela za likovno podobo celotnega projekta … bila je neverjetna!
Zelo me je očaralo njeno delo, videti, kako dobivajo moji izdelki tudi
oprijemljivo, fizično podobo je bilo zares ganljivo! Uh, pa sem se kar
precej razgovoril! Očarali so me … se opravičujem.
KORIDOR:
Nikar, nikar … skozi te misli si se naposled razkril tudi kot
altruističen, empatičen človek … in vsekakor si nas pritegnil k
projektu. Prosim – bi nam ob koncu pogovora rad še karkoli zaupal?
FELIKS: Morda le to: Prekiniti je treba ustaljeni tok stvari! To je edini način, na katerega lahko biva umetnost!
petek, 9. maj 2014
sreda, 7. maj 2014
torek, 6. maj 2014
ponedeljek, 5. maj 2014
nedelja, 4. maj 2014
[GLASBA] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov
Cheatahs – Cheatahs: -
Britanski Cheatahs v svojem 45-minutnem prvencu niso izstopajoči. Album je prepojen z že slišano klasično mešanico shoegaze-indie rocka, ki se je zgolj znašel v novem imenu in novi dizajnirani preobleki. Ljubiteljem žanra je to lahko dovolj, a Cheatahs sami po sebi ne naredijo zapomnljivega vtisa. A. P.
https://www.youtube.com/
Metronomy – Love Letters: o
Metronomy postajajo vse tisto, kar za njih ni nikoli veljalo: normalni, ne preveč vznemirljivi in na trenutke celo medli. Njihova organsko sproducirana analogna revitalizacija popa in psihedelike šestdesetih in sedemdesetih sicer v sebi nosi zametki močnega emocionalnega šusa, a obenem plošča ponuja preveč istega in konvencionalno izpetega. V imenu ljudstva zahtevamo vrnitev k čudaškemu, eksperimentalnemu in diskoidnemu synthpopu! J. P.
https://www.youtube.com/
Nothing – Guilty of Everything: o
GoE je najbrž prva shoegazerska plata, ki je izšla pri metal založbi. Težak, na čase morda celo sludgerski zvok kitar v domiselno nanizanih plasteh da sicer občutek nečesa, ki ni ne shoegaze ne blackgaze, a večinoma gre le za precej prijeten in užiten dream pop, ki bo prepričal marsikoga v trenutku poslušanja, v retrospektivi pa bo ostal pozabljen. T. K.
https://www.youtube.com/
SBTRKT – Transitions EP: +
Eklektični DJ s projektom šestih komadov napoveduje svoj drugi dolgometražni projekt, ki bo izšel kasneje tega leta. Hipnotično glasbo, ki ostaja zvesta njegovemu prepoznavnemu zvoku, je opremil z interaktivno spletno stranjo, s katero glasba tudi vizualno zaživi. Če nam že v tranziciji ponuja napredek od odličnega prvenca, se lahko prihajajoče plate upravičeno veselimo. N. Ž.
https://www.youtube.com/
tUnE-yArDs - Nikki Nack: +
Nekonvencionalna Kanadčanka, ki ni tuja slovenskim glasbenim odrom, nam z novim albumom ponovno predstavi energičen pogled na svet, v katerem tokrat predstavi tudi raziskovanje težav lastnega uspeha, ki ga je požela z vsesplošno priznanim albumom Whokill. Umetniško blokado, ki jo je po tej plati doživela, je uspešno razbila na Haitiju, sedaj pa v svojem barvitem slogu naprej širi svojo nepogrešljivo glasbeno estetiko. N. Ž.
https://www.youtube.com/
(http://
(https://twitter.com/
Trostopenjska lestvica: +, o, -
Britanski Cheatahs v svojem 45-minutnem prvencu niso izstopajoči. Album je prepojen z že slišano klasično mešanico shoegaze-indie rocka, ki se je zgolj znašel v novem imenu in novi dizajnirani preobleki. Ljubiteljem žanra je to lahko dovolj, a Cheatahs sami po sebi ne naredijo zapomnljivega vtisa. A. P.
https://www.youtube.com/
Metronomy – Love Letters: o
Metronomy postajajo vse tisto, kar za njih ni nikoli veljalo: normalni, ne preveč vznemirljivi in na trenutke celo medli. Njihova organsko sproducirana analogna revitalizacija popa in psihedelike šestdesetih in sedemdesetih sicer v sebi nosi zametki močnega emocionalnega šusa, a obenem plošča ponuja preveč istega in konvencionalno izpetega. V imenu ljudstva zahtevamo vrnitev k čudaškemu, eksperimentalnemu in diskoidnemu synthpopu! J. P.
https://www.youtube.com/
Nothing – Guilty of Everything: o
GoE je najbrž prva shoegazerska plata, ki je izšla pri metal založbi. Težak, na čase morda celo sludgerski zvok kitar v domiselno nanizanih plasteh da sicer občutek nečesa, ki ni ne shoegaze ne blackgaze, a večinoma gre le za precej prijeten in užiten dream pop, ki bo prepričal marsikoga v trenutku poslušanja, v retrospektivi pa bo ostal pozabljen. T. K.
https://www.youtube.com/
SBTRKT – Transitions EP: +
Eklektični DJ s projektom šestih komadov napoveduje svoj drugi dolgometražni projekt, ki bo izšel kasneje tega leta. Hipnotično glasbo, ki ostaja zvesta njegovemu prepoznavnemu zvoku, je opremil z interaktivno spletno stranjo, s katero glasba tudi vizualno zaživi. Če nam že v tranziciji ponuja napredek od odličnega prvenca, se lahko prihajajoče plate upravičeno veselimo. N. Ž.
https://www.youtube.com/
tUnE-yArDs - Nikki Nack: +
Nekonvencionalna Kanadčanka, ki ni tuja slovenskim glasbenim odrom, nam z novim albumom ponovno predstavi energičen pogled na svet, v katerem tokrat predstavi tudi raziskovanje težav lastnega uspeha, ki ga je požela z vsesplošno priznanim albumom Whokill. Umetniško blokado, ki jo je po tej plati doživela, je uspešno razbila na Haitiju, sedaj pa v svojem barvitem slogu naprej širi svojo nepogrešljivo glasbeno estetiko. N. Ž.
https://www.youtube.com/
(http://
(https://twitter.com/
Trostopenjska lestvica: +, o, -
[FILM/TV] Totedenska kratkica o izbranem filmu
Proxy (2013) / režija: Zack Parker: +
Proxy, triler - à la De Palma, Hitchcock, Kubrick, McKee in predvsem von Trier – ameriškega režiserja Zacka Parkerja, je novodobna naznačitev smernice, kakršni bi lahko filmi znotraj in v bližini žanra grozljivke (znova) pogosteje sledili. Odlikuje ga namreč obilica nepredvidljivih obratov, samosvojih preigravanj gledalčevih in gledalkinih (ne)pričakovanj, ki jih naznani že uvodni prizor (pripravljajoč »teren temačnih globin psihoseksualnosti«, kot je lakonično pripomnila kritičarka Kier-La Janisse), v katerem nosečo protagonistko Esther (Alexia Rasmussen) nenadoma brutalno napade in izmaliči neznanec. Vse, kar sledi, je pravzaprav le izpeljava začetnega šokantnega zasnutka – cvetober nepredvidljivih, potencialno vseskozi radikalno spremenljivih likov, situacij in naracije. Kljub prerazvlečenosti in – predvsem zaradi nekaterih konfuznih, rahlo za lase privlečenih preskokov – vsesplošno manj prepričljivi drugi polovici filma je Proxy eleganten, psihoanalitično naostren prikaz »razdrobljene« duševnosti, fantazij, celo patologij, skratka, najglobljih in samozadovoljnim kirurškim posegom ratia izmikajočih se plasti realnosti. B. C.
Trailer: https://www.youtube.com/watch?v=arRhnf213E0&feature=youtu.be
IMDB: http://www.imdb.com/title/
Trostopenjska lestvica: +, o, -
Proxy, triler - à la De Palma, Hitchcock, Kubrick, McKee in predvsem von Trier – ameriškega režiserja Zacka Parkerja, je novodobna naznačitev smernice, kakršni bi lahko filmi znotraj in v bližini žanra grozljivke (znova) pogosteje sledili. Odlikuje ga namreč obilica nepredvidljivih obratov, samosvojih preigravanj gledalčevih in gledalkinih (ne)pričakovanj, ki jih naznani že uvodni prizor (pripravljajoč »teren temačnih globin psihoseksualnosti«, kot je lakonično pripomnila kritičarka Kier-La Janisse), v katerem nosečo protagonistko Esther (Alexia Rasmussen) nenadoma brutalno napade in izmaliči neznanec. Vse, kar sledi, je pravzaprav le izpeljava začetnega šokantnega zasnutka – cvetober nepredvidljivih, potencialno vseskozi radikalno spremenljivih likov, situacij in naracije. Kljub prerazvlečenosti in – predvsem zaradi nekaterih konfuznih, rahlo za lase privlečenih preskokov – vsesplošno manj prepričljivi drugi polovici filma je Proxy eleganten, psihoanalitično naostren prikaz »razdrobljene« duševnosti, fantazij, celo patologij, skratka, najglobljih in samozadovoljnim kirurškim posegom ratia izmikajočih se plasti realnosti. B. C.
Trailer: https://www.youtube.com/watch?v=arRhnf213E0&feature=youtu.be
IMDB: http://www.imdb.com/title/
Trostopenjska lestvica: +, o, -
sobota, 3. maj 2014
Naročite se na:
Objave (Atom)