sobota, 14. februar 2015

[GLASBA: domače] Splošen komentar festivala MENT Ljubljana

Prvi slovenski showcase festival MENT je bil v svoji nameri in večinski izvedbi nedvomen uspeh. V določenem obsegu že pred samim začetkom. Podpora z vseh strani je izgledala izredno močna – od oglaševanja (jumbo plakati, MENT-ovi avtobusi itd., ki so dajali vtis vsesplošne prisotnosti) do dejanskih sodelujočih, predvsem delegatov, ki so jih, pohvalno, povabili z vseh evropskih (in malce izvenevropskih) vetrov, s čimer so si zagotovili izjemno raznolikost. Prav to pa je seval tudi sam festival v poteku. Festival je namreč številnim slovenskim bendom in izvajalcem omogočil na domačih tleh predstavitev tujim glasbenim profesionalcem, hkrati pa je pripeljal v Slovenijo številne mlade glasbene talente in tudi nekaj že uveljavljenih ter zvenečih imen, ki so po možnosti uspeli prav s pomočjo tujih showcase festivalov. Izbrani izvajalci so bili razgibani skozi celoten žanrski spekter, edino vodilo pa je bila seveda vsebinska kvaliteta (in do določene mere potencialno zanimiv tržni paket) – prav to so pri mnogih artistih spoznali tudi delegati, ki so hkrati več kot očitno izkoristili možnost mreženja z ljudmi izven anglosaksonske regije.

Vsi deli Evrope so nam vsaj delno razkrili domače delovanje glasbene scene in industrije, ki so bili, čeprav morda prevečkrat nekoristni za (direktno) aplikacijo na našo regijo, vir uvida in informacij. A večkratno preveliko nezavedanje gostov o ciljni publiki in posledična gradnja govora, argumentov, predlogov z nepravih predpostavk je preveč odtujilo navzoče konferenci. Ko se ni specifično govorilo o vzhodnoevropskem svetu – na koncu so se okroglice, ki so to storili, izkazale za najmočnejše, predvsem so odpirale kopico svežih možnosti za razvoj brez večnega in slepega sledenja ter strežbi zahodu, uresničljiv romantičen pridih pa je zagotovo imela misel ustvarjanja lokalne skupnosti vzhoda – so nasveti strokovnjakov in njihove rešitve na vprašanja izhajali s podstati zdravega in razvitega regionalnega glasbenega sveta, gospodarstva, industrije. Ti odgovori so bili vedno stopnjo nad tem, kar bi morali biti. Pripeljati bi nas morali do tega, kako zgraditi ustrezno infrastrukturo, kako vzpostaviti profesionalne odnose med mozaikom navzočih v glasbeni industriji (bend, menedžer, agent itd.), torej kako iz glasbenega polprofesionalca postati profesionalec. Kajti, jasno mora biti, da to je bilo večina prisotnih, če sploh – glasbeni polprofesionalci, ki seveda več zaradi neobstoječe infrastrukture pri nas ne morejo biti. Veliko informacij je torej prezrlo to dejstvo in bilo podano profesionalcem, ki živijo nekje, kjer je temelj že stoji, kjer so osnove jasne – a teh, vsaj povečini, ni bilo prisotnih.

Fokusacija MENT-a na izključno poslovni kontekst glasbene scene, sicer temu inherentna, kadar govorimo o sodobnem modelu mreženja, je vnesla dobro mero ambivalentnosti. Festivalov najmočnejši sporočilni namig je bilo pogojevanje prepoznavnosti glasbenega talenta z njegovo podjetniško žilico, ki posledično glasbo enoznačno prepozna za blago. Vsekakor je smotrno vse mlade nadebudneže, ki so, če želijo razširiti svoj krog poslušalstva, obsojeni na to igro, poučevati o pasteh, slasteh, priložnostih, izzivih, praksah, pravilih in poslovnih kontekstih, ki so značilni za globalno glasbeno okolje in industrijo. Vendar bi zaradi same vsebine in antisistemskega ozadja večine tokratnih glasbenikov potemtakem kot kontrapunkt pričakovali družbeno odgovorno umeščanje omenjene industrije v nek duhovnozgodovinski kontekst, jo kritično motriti in obenem razširiti konferenčni del na več pogovora o glasbi sami, današnjem profiliranju glasbenika ter sistemskih alternativah na glasbenem področju.

Čeprav naj bi festival sam bil že od vsega začetka jasno zastavljen na »biznis« model, o čemer v Sloveniji res ne govorimo dovolj, tega ni bilo povsem mogoče razbrati iz oglaševanja (slogan »music + art + discussion«, opisi okroglih miz, na kar smo že opozorili (recimo poslušalnice) ipd.). Očitek zavajanja je sicer brezpredmeten in nesmiseln, a zagotovo bi koristilo, če bi bile naslednje leto stvari bolj jasne.

Ne smemo pozabiti, da je to festival, ki se je zgodil prvič! in že tokrat na enem mestu združil samo smetano slovenske (alter) scene, zbral na kupu več kot 200 priznanih tujih in domačih glasbenih profesionalcev, ustvaril tridnevno vzdušje, kjer se je veliko diskutiralo o glasbi in njenih kontekstih ter pripravil kar nekaj odličnih panelnih razprav in koncertov.

Tine Kolenik, Andrej Pervanje, Jan Podbevšek

Ni komentarjev: