Režija: Jaša Koceli
Dramaturgija in prevod citatov iz francoščine: Eva Mahkovic
Igrajo: Domen Valič, Ajda Smrekar, Boris Kerč, Gregor Gruden in Anja Drnovšek
Jean-Luc Godard in ljubezenski triler, ki to ni. Domen Valič in Ajda
Smrekar v glavnih vlogah, Boris Kerč, Anja Drnovšek in Gregor Gruden v
več vlogah. Dramatizacija Eve Mahkovic in Jaše Koceli. Režija, Jaša
Koceli. Gledališka produkcija ali “film na odru”, kot nam ustvaralci z
izbiro luči, scene in rekvizitov sporočajo, je spretna adaptacija filma
Do zadnjega diha, transformirana in postavljena v današnji kraj in čas.
Gledalci smo bili, kot del filmskega seta, priča scenski transformaciji
lesenih stojal, na katerih so se vrstili raznovstni (na trenutke
nepotrebni) rekviziti, kraji avtomobilov, ki so se v obliki znakov
avtomobilskih znamk skrivali kar pod stoli publike ter koketnemu odnosu
Michela Poiccarda (Domen Valič) in Patricie Franchini (Ajda Smrekar). Z
odlično atmosfersko glasbo in priložnostnem nagovoru publiki so
dokazali, da je Godardova estetika večna in zmožna preživeti adaptacijo
prostora in časa. Manjkali niso niti Faucault, Maupassant in
priložnostne šale ter slengovske figure na račun socialnih omrežij, ki
bi se jim ustvarjalci, zaradi sicer precizno izdelanih likov, lahko
izognili. Valič je ponovno dokazal, da mu vloga koketnega barabina
predvsem gibalno in telesno vsekakor pristaja, četudi na trenutke s
prezenco preseže in vstopa v prostor svojih soigralcev. Vsekakor je
vredno izpostaviti Borisa Kerča, ki odigra vlogo avtorja, Godarda samega
in vlogo igralca na odru, ki uprizarja Shakespeara. Njegov nastop, ki
ga zmotita narednica Kleinfrankenheim in višji inšpektor Vital, je
uspešen trenutek satire in daje občutek pristnega kaosa, v katerega je
gledalec neposredno vpleten. Kostumografka Branka Pavlič je odlično
združila pariško estetiko prevladujočega Chanela šestdesetih let
dvajsetega stoletja s sodobnim mladostniškim stilom.
Koceli in
Mahkovic sta ponovno dokazala, da njuno sodelovanje in tendenca po
posodabljanju “klasik” v stilu sestavljanja in razstavljanja vsekakor
deluje, naslednjič se nadejamo le še nekoliko manj komike in malo več
minimalizma.
Nika Korenjak
Ni komentarjev:
Objavite komentar