Produkcija: Steven Ellison
Založba: Warp Records
Datum izdaje: 6.10. 2014
Leteči lotus oz. Steven Ellison si je za svoj peti LP (na prvi pogled)
zastavil neverjeten cilj. Ujeti zvok smrti. Le kdo ne bi vsaj malce
podvomil v ustvarjalčevo mentalno verodostojnost? Sploh po njegovi
izjavi ob izidu albuma: “I wanted to fuck up Miles Davis with this
record.” Nekredibilni bi bili (pre)hitri, naivni komentarji ob
poslušanju albuma, saj nam ta šele po svojih zaključenih 38-ih minutah
začne odpirati glavo s takšnimi in drugačnimi čustvi ter vprašanji.
Kajti, bodimo iskreni - najbrž nihče ne more prvinsko opisati trenutka
smrti, vsaj zaenkrat še ne. Tudi osnovna jazz nastavitev albuma (s
poudarki na klaviaturah, bobnih, basu) z nadpovprečno zastavljenimi
kompozicijami, elektronskimi dodatki ter takšno in drugačno fuzijo zvoka
verjetno ne. Četudi pri glasbenih kompozicijah sodelujejo umetniška
imena, ki so že presegla svoj čas in pro-stor – npr. Herbie Hancock,
Kendrick Lamar Duckworth in Ennio Morricone.
Album s svojo
zvočno podobo kot tudi besedili ne “teži”, ne “mori” in je nasploh daleč
stran od kakšnih stereotipnih žanrov, ki bi jih asociirali s temo
smrti. Prej obratno. Gre za totalno nagroovan jazz projekt (v osnovi),
ki ga krasijo nenavadni izleti visokofrekvenčih tonov ter relativno
lahkotna bas/boben sekcija, ki mojstrsko ni preveč razpredena po
glasbenem horizontu samega izdelka. Seveda ne gre brez eksperimentiranja
na vokalni ravni. In od vseh “sodelujočih vokalov” naj izpostavim feat.
Lamarja na skladbi “Never Catch Me”, ki poskrbi za do sedaj še ne
slišano kom-binacijo elektronike, jazza in poezije.
Ljubitelji
izvajalcev, kot so npr. Charles Mingus, Ozric Tentacles ter Snoop Dogg
(tudi on se je znašel na plošči), boste ob poslušanju tega neverjetno
urejenega kaosa že samo zvokovno zagotovo prišli na svoj račun. Če pa se
albumu prepustite večkrat v vseh čustvenih sferah, pa bos-te razpeti
nekje med življenjem in smrtjo, med minljivostvjo in večnostjo … vse do
konca zadnje skladbe, ko vam bo spet postalo jasno, da ste poslušali le
izjemen, edinstven glasbeni izdelek.
Doomen Babič
9/10
Koridor - križišča umetnosti je spletna kulturna platforma, ki se posveča ozaveščanju in kritiki umetniškega ustvarjanja. Pod svoj drobnogled vključuje tako ustaljene, množične umetniške oblike kot tudi umetniške forme sodobnosti in prihodnosti. Posebno pozornost namenja slovenskemu prostoru in njegovemu kultiviranju. Koridor je torej konsolidacija scenske razpršenosti umetnosti v Sloveniji ter analiza aktualne svetovne scene.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar