torek, 2. december 2014

[GLASBA: tuje] Recenzija albuma: Flying Lotus – You’re Dead!

Produkcija: Steven Ellison
Založba: Warp Records
Datum izdaje: 6.10. 2014

Leteči lotus oz. Steven Ellison si je za svoj peti LP (na prvi pogled) zastavil neverjeten cilj. Ujeti zvok smrti. Le kdo ne bi vsaj malce podvomil v ustvarjalčevo mentalno verodostojnost? Sploh po njegovi izjavi ob izidu albuma: “I wanted to fuck up Miles Davis with this record.” Nekredibilni bi bili (pre)hitri, naivni komentarji ob poslušanju albuma, saj nam ta šele po svojih zaključenih 38-ih minutah začne odpirati glavo s takšnimi in drugačnimi čustvi ter vprašanji.

Kajti, bodimo iskreni - najbrž nihče ne more prvinsko opisati trenutka smrti, vsaj zaenkrat še ne. Tudi osnovna jazz nastavitev albuma (s poudarki na klaviaturah, bobnih, basu) z nadpovprečno zastavljenimi kompozicijami, elektronskimi dodatki ter takšno in drugačno fuzijo zvoka verjetno ne. Četudi pri glasbenih kompozicijah sodelujejo umetniška imena, ki so že presegla svoj čas in pro-stor – npr. Herbie Hancock, Kendrick Lamar Duckworth in Ennio Morricone.

Album s svojo zvočno podobo kot tudi besedili ne “teži”, ne “mori” in je nasploh daleč stran od kakšnih stereotipnih žanrov, ki bi jih asociirali s temo smrti. Prej obratno. Gre za totalno nagroovan jazz projekt (v osnovi), ki ga krasijo nenavadni izleti visokofrekvenčih tonov ter relativno lahkotna bas/boben sekcija, ki mojstrsko ni preveč razpredena po glasbenem horizontu samega izdelka. Seveda ne gre brez eksperimentiranja na vokalni ravni. In od vseh “sodelujočih vokalov” naj izpostavim feat. Lamarja na skladbi “Never Catch Me”, ki poskrbi za do sedaj še ne slišano kom-binacijo elektronike, jazza in poezije.

Ljubitelji izvajalcev, kot so npr. Charles Mingus, Ozric Tentacles ter Snoop Dogg (tudi on se je znašel na plošči), boste ob poslušanju tega neverjetno urejenega kaosa že samo zvokovno zagotovo prišli na svoj račun. Če pa se albumu prepustite večkrat v vseh čustvenih sferah, pa bos-te razpeti nekje med življenjem in smrtjo, med minljivostvjo in večnostjo … vse do konca zadnje skladbe, ko vam bo spet postalo jasno, da ste poslušali le izjemen, edinstven glasbeni izdelek.

Doomen Babič

9/10

Ni komentarjev: