[GLASBA: domače] 45. rojstni dan Radia Študent

Letošnji napol jubilejni rojstni dan Radia Študent je minil tako kot vsako leto v vsesplošni metelkovski čagi. Za razliko od prejšnjih let pa je bilo letos potrebno za vstop v klube po Metelkovi plačati deset radijskih ojrov. ŠOU kot aktualni ustanovitelj radia je le-tega že drugo leto zapored prizadel z zmanjšanjem proračunskih sredstev, tako da je RŠ zopet dokazoval (po novembrski ReŠoluciji), da lahko tudi s pomočjo trga preživi. No, resnica je takšna, da RŠ-u seveda že leta ni neznano pridobivanje sredstev na trgu, problematično pa se pri vsej zadevi zdi predvsem dejstvo, da se uradni skrbniki RŠ-a ne zavedajo njegovih kvalitet, razsežnosti in pomena. Na različne načine si ŠOU prizadeva vstopiti v programske in organizacijske strukture RŠ-a, ga skomercializirati, nadzirati in si ga podrediti. Napaka, bratje. To kar dela RŠ, je avtonomija in neuklanjanje različnim pritiskom trga in realpolitike. Kritična misel se lahko godi le v takšnem okolju, svoboda govora le tu zares zaživi. Da o izobraževalnih in programskih konsekvencah ne govorim.

Še pred petkovim praznovanjem dneva zmage in rojstnega dneva na Metelkovi so RŠovci v Tovarni Rog priredili simpozij na temo demokracije med politiko in ekonomijo, v Gledališču Glej pripravili premiero projekta Saharov Experience in proslavili triletnico delovanja platforme Radar. Raznovrsten uvod v še bolj raznovrsten devetomajski program. Obiskovalci smo se počutili zelo festivalsko. Dogodki in koncerti so se prekrivali, vzdušje je bilo bratsko. Sam sem izmed nastopajočih žal zamudil Roger N. Out na terasi Gale hale, a zato le kakšno urco kasneje ujel punkersko nastrojene Američane Barb Wire Dolls. V Channel Zero sta me nenehno eksperimentalno razgrajevala in elektronsko budila Wanda & Nova DeViator, kasneje pa me je v istih prostorih do konca zabetoniral DJ Schrauff. Vmes sem skočil na hitro še v Galo na skupni napad N'toka in BeatMytha, v Menzi bil priča odštekani glasbeni viziji lanskoletnih maratoncev Koromač in za konec obiskal še plesno nastrojen Monokel/Tiflefle. Skratka, brez RŠ-a bi nam težko bilo: vladala bi ubitačna monotonija, brezidejnost in nekritičnost mainstream medijskih kanalov. Na nas je, da podpiramo in poslušamo frekvenco 89,3 MHz, RŠ-u pa želim predvsem ureditev finančnega in ustanoviteljskega zaledja. J. P.

Radio Študent, vse najboljše.