Datum: 21. 2. 2015
Prizorišče: Kino Šiška, Ljubljana
Tiersenova privlačnost je bila usodna za razpožljivost vstopnic za njegov koncert v Kinu Šiška. Verjetno predvsem zaradi kultnosti njegove glasbe za film Amélie, ki je gnal lep del poslušalcev k nakupu karte. Kultnosti, ki je Bretonec še do danes ni čisto presegel, saj se v širših krogih še vedno ni popolnoma rešil statusa kot izključno skladatelja omenjenega filma. A če kaj, je prav to stigmo tokrat popolnoma raztrgal.
Kot predizvajalka je zavzela mesto Emilie Quinquis, ki nastopa pod imenom Tiny Feet. Njena čudaško meditativna sonika, ki meša dronanje, občasne industrialne beate in njen mehak, melodičen glas, je posedla dvorano na stopnice in jo od tam spravila šele z močnim pozivanjem. Nepretresljiv uvod, vreden posluha.
A jasno je bilo, da publika čaka izključno na Tiersena. Gromko navdušenje je bilo kar nekoliko presenetljivo, a zato nič manj zasluženo. Bend je v prvi polovici dela drsel skozi Yannov najnovejši album, lanskoletni Infinity. Odrska reinterpretacija je bila karseda podobna studijskemu, je pa zasedba utrdila močno pripovedno noto Tiersenove glasbe, s čimer je koncert deloval kot zgodba, fabula, ki tekoče, prijetno, brez prevelikih zapletov pripoveduje o domačem, minulem, ljubečem. Redki trenutki, ki so sličili na stopnjevanje post-rocka, so dejansko izstopili iz ustvarjenega udobja. Glasba je poslušalstvo posrkala vase, slednji pa so to močno cenili. Aplavzom je sicer parkrat sledil neroden Tiersenov »spasiba« (hvala po rusko), ki je bil kljub vsemu skromen in iskren. Druga polovica rednega dela koncerta je bila nekoliko bolj tematsko razgibana, od obveznih delcev Amélie do improvizacijskih, že skorajda progovskih dolgometrašev. A morda je najbolj osupljiv del prinesel zaključni, dodatni del koncerta.
Bend je kot presenečenje namreč odigral nekaj kompozicij kultnega Kosmischer Läuferja, projekta Nemca Martina Zeichneta, ki je ustvarjal krautrockovsko glasbo v 70. prejšnjega stoletja v vzhodni Nemčiji za olimpijske igre. Glasba naj bi služila kot mentalna spodbuda tekačem, a žal nikoli ni ugledala luči sveta. Šele v zadnjih letih smo dobili dve izdaji, zdaj pa je kozmični tekač zasedel še odre. Tiersenov bend je z gromozansko entuziastičnostjo, vzhičenostjo, voljo in samozavestjo poustvarjal nore progresivnoelektronske zvoke, motorične beate, valovite pulze in ostalo vesoljno frekvenčnost, ki je hkrati poživljala in zamikala nekam drugam. Z vsem pa je Tiersen predvsem dokazal, koliko več je kot »le« Amélie.
Tine Kolenik
Koridor - križišča umetnosti je spletna kulturna platforma, ki se posveča ozaveščanju in kritiki umetniškega ustvarjanja. Pod svoj drobnogled vključuje tako ustaljene, množične umetniške oblike kot tudi umetniške forme sodobnosti in prihodnosti. Posebno pozornost namenja slovenskemu prostoru in njegovemu kultiviranju. Koridor je torej konsolidacija scenske razpršenosti umetnosti v Sloveniji ter analiza aktualne svetovne scene.
Prikaz objav z oznako Yann Tiersen. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Yann Tiersen. Pokaži vse objave
petek, 27. februar 2015
nedelja, 20. julij 2014
[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov:
ANTEMASQUE – Antemasque: +
The Mars Volta je mrtva, naj živi Antemasque! Progpunkovski prvenec praktično celotnega TMV-ja (z basistom Fleajem in bobnarjem Elitchom, ki je bil s člani v At The Drive In) je ohranil napredno noto kompleksnejše rock glasbe Volte, hkrati pa se znebil zvočnih krancljev in ostal le na surovosti hudih riffov in energičnih vokalov. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=FpCf0w6CSJs (celoten album)
Lana Del Rey – Ultraviolence: o
Ob izidu tretjega studijskega albuma je Del Rey prah dvigovala predvsem s svojo persono in vprašanji o pristnosti le-te, je pa Ultraviolence kljub temu zbirka 11 kvalitetnih in zgledno narejenih pop skladb, v katerih prevladujejo dolge in spevne vokalne linije. Toda počasni tempo in za Del Rey značilna intenzivna melanholija mestoma deluje preveč izpeto, da še tako provokativna besedila izzvenijo v prazno. K. K.
https://www.youtube.com/watch?v=T5xcnjAG8pE (skladba »Brooklyn Baby«)
Yann Tiersen (official)- ∞ (Infinity): o
Nekoč po poteh Amélie, danes zasledovalec presežnega, neskončnega. Produktivni francoski komponist in klasično šolani violinist Yann Tiersen nam tokrat ponuja delo polno čarobnih atmosfer in žvenkljanja, intime francoskega jezika ter dramatičnih »power pop« zasukov. Zvočno bogat album, v katerem se začuti odmeve morskih globočin, ki pa žal ne transcendirajo v tisto nekaj glasbeno več. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=oAkEsOYNXCg (celoten album)
The Mars Volta je mrtva, naj živi Antemasque! Progpunkovski prvenec praktično celotnega TMV-ja (z basistom Fleajem in bobnarjem Elitchom, ki je bil s člani v At The Drive In) je ohranil napredno noto kompleksnejše rock glasbe Volte, hkrati pa se znebil zvočnih krancljev in ostal le na surovosti hudih riffov in energičnih vokalov. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=FpCf0w6CSJs (celoten album)
Lana Del Rey – Ultraviolence: o
Ob izidu tretjega studijskega albuma je Del Rey prah dvigovala predvsem s svojo persono in vprašanji o pristnosti le-te, je pa Ultraviolence kljub temu zbirka 11 kvalitetnih in zgledno narejenih pop skladb, v katerih prevladujejo dolge in spevne vokalne linije. Toda počasni tempo in za Del Rey značilna intenzivna melanholija mestoma deluje preveč izpeto, da še tako provokativna besedila izzvenijo v prazno. K. K.
https://www.youtube.com/watch?v=T5xcnjAG8pE (skladba »Brooklyn Baby«)
Yann Tiersen (official)- ∞ (Infinity): o
Nekoč po poteh Amélie, danes zasledovalec presežnega, neskončnega. Produktivni francoski komponist in klasično šolani violinist Yann Tiersen nam tokrat ponuja delo polno čarobnih atmosfer in žvenkljanja, intime francoskega jezika ter dramatičnih »power pop« zasukov. Zvočno bogat album, v katerem se začuti odmeve morskih globočin, ki pa žal ne transcendirajo v tisto nekaj glasbeno več. J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=oAkEsOYNXCg (celoten album)
Naročite se na:
Objave (Atom)