21. 1. - 20. 2. 2015
 Aksioma | Projektni prostor
 
 Do 20. februarja je v projektnem prostoru Aksioma na ogled avdiovizualna postavitev francoskega umetnika Nicolasa Maigreta  z naslovom Piratski film.
 
 Nicolas Maigret se ukvarja z digitalno umetnostjo in zvokom. Skozi 
napake in pomanjkljivosti medijev razkriva njihovo delovanje in jim 
obenem daje nov potencial. S tem opozarja na njihovo vpetost v naša 
življenja, predvsem na tisti vidik njihovega delovanja, ki nam ostaja 
neviden. Umetnik razkriva nove poglede na naše sodobne medijske 
spremljevalce, tako da z avdio-vizualnimi posegi jasno prikazuje njihovo
 večplastnost. Po študiju intermedijske umetnosti se je pridružil 
laboratoriju Locus Sonus na Visoki šoli za umetnost v Aix en Provence. 
Deluje tudi v kolektivu Art of Failure, sodeluje pri projektu Platforma v
 Parizu ter predava na Šoli za likovno umetnost v Bordeauxu. 
 
 
Piratski film izhaja iz peer-to-peer ali P2P sistema (vsak z vsakim)  
internetnega deljenja datotek, ki je prešel v že skoraj obvezno 
dejavnost velikega dela uporabnikov interneta. Zaradi lažjega in 
hitrejšega prenosa se datoteke razdrobi in prejemnik celoto tako 
razdrobljenih delčkov prejme od množice drugih uporabnikov. Prenašanje 
filmskih, televizijskih ali avdio vsebin na ta način poteka 
fragmentirano. 
 
 S programsko opremo za prestrezanje podatkov 
Maigret poseže v delovanje protokola BitTorrent in v prostoru na treh 
ekranih, ki ustvarjajo vtis nadzorne sobe, v živo prikaže vedno aktivno 
dejavnost deljenja drobcev najbolj priljubljenih datotek. Obiskovalec se
 znajde pred nenehnim zaporedjem slik in zvokov, ki jih, čeprav jih uzre
 le za trenutek, prepozna (ali pa tudi ne) kot delčke znanih filmov, 
videospotov, serij. Tak vpogled v neprekinjeno nevidno aktivnost ponudi 
tudi (nad)geografsko noto piratskega procesa. Vsak sekundo trajajoč 
prizor je opremljen s podatkoma o lokaciji in IP-naslovu pošiljatelja in
 prejemnika. Države, ki se izmenično pojavljajo na mestih prejemnika in 
pošiljatelja, vzpodbudijo misel o geografski neomejenosti take delitve 
vsebin, njena kontinuiteta pa govori o podobni neomejenosti tudi v 
časovnem smislu, kar jo postavlja na nek nadrealni nivo, ki pa je 
dejanski nivo interneta in njegovih zmožnosti. Vizualizacija tega sicer 
nevidnega dela internetne aktivnosti ponuja prav to: zavedanje dejanskih
 zmožnosti interneta in ozadje procesa, ki si ga v vsakdanji rabi 
predstavljamo popolnoma avtomatizirano, Maigret pa v to avtomatizacijo 
vključi nujni medosebni odnos v obliki ljudi, ki se skrivajo za 
IP-naslovi. 
 
 Zanimiv pa je vsekakor tudi vidik, ki izhaja iz 
samih vsebin, ki se fragmentirano in naključno udejanjajo na zaslonih. 
Piratski film ponuja remiks surove priljubljenosti. Edini kriterij za 
prikazovanje vsebin je v primeru te postavitve pogostost njihovega 
prenašanja. V nekaj sekundah je torej mogoče dobiti vtis o tem, kaj je 
med najpogosteje gledanimi vsebinami v vsakem trenutku, kjerkoli po 
svetu. Nič nenavadnega tako ni v kombinaciji prizorov v zaporedju: 
Hobit, pornografija, Taylor Swift video, House of Cards, pornografija. 
Nevidna narava raznolikosti človeških okusov, kot jo omogoča prenašanje 
vsebin v zasebnosti lastnega doma, za trenutek postane vidna v svoji 
popolni razdrobljenosti. 
 
 Postavitev izpostavlja svobodo, ki jo
 danes omogoča internet pa tudi medsebojno soodvisnost, kot jo P2P 
omrežja najbolje ponazarjajo. Govori torej o nujni povezanosti, ki, kot 
nam je jasno prikazano, ne zastane niti za trenutek. Maigret pa poleg 
možnosti preposlušane razprave o problemu avtorskih pravic v svetu 
vsesplošne dostopnosti vsebin, s posegom v P2P omrežje načne popolnoma 
novo vprašanje estetizacije fragmentov posameznih najbolj priljubljenih 
vsebin, ki v Piratskem filmu tvorijo še nikdar prej videno in 
neponovljivo neskončno zgodbo. 
 
 Ajda Ana Kocutar
Koridor - križišča umetnosti je spletna kulturna platforma, ki se posveča ozaveščanju in kritiki umetniškega ustvarjanja. Pod svoj drobnogled vključuje tako ustaljene, množične umetniške oblike kot tudi umetniške forme sodobnosti in prihodnosti. Posebno pozornost namenja slovenskemu prostoru in njegovemu kultiviranju. Koridor je torej konsolidacija scenske razpršenosti umetnosti v Sloveniji ter analiza aktualne svetovne scene.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
 
Ni komentarjev:
Objavite komentar