Režiser: Juš A. Zidar
Dramaturgija: Thekla Neuß, Mateja Fajt
Igrajo: Miranda Trnjanin, Matic Lukšič, Klara Kastelec, Filip Samobor, Vojko Zidar, Marko Okorn
Blokovsko naselje. Disfunkcionalna (vsakdanja) družina. Obkroža jo
družba, ki se spreminja, požira vse okrog sebe in se ne meni več za
posameznika. Tudi za tistega ne, ki namerava skočiti. Svet je izgubil
človečnost, ko je nehal poslušati in skrbeti, kar je grenko spoznanje,
do katerega nas pripelje eno izmed novejših besedil srbskega dramatika
Milana Markovića, ki v izvrstnem prevodu Dijane Matković ohrani svojo
živost in neposrednost.
Režiser Juš A. Zidar se ob pomoči
dramaturginj Thekle Neuß in Mateje Fajt odlično spopade z močno dramsko
predlogo ter kljub težki temi samomora upošteva humorne vpade, tako da
je v kontrastu z njimi še bolj poudarjena krutost realnosti. Mladi
igralci, študentje AGRFT-ja, se v upodobitvah zelo izkažejo; najbolj
pretresljivo odigra Matic Lukšič v vlogi odraščajočega ter negotovega
fanta, ki z vrha stavbe meče različne predmete (med drugim ogromno
plazma televizijo) in se navdušuje nad tem, na kakšen način se le-ti na
betonu razletijo. Uspešno mu »parira« Filip Samobor kot izgubljeni in
vdani Stevan, odlični sta tudi Klara Kastelec kot naveličana in
prevarana soproga Gordana ter Miranda Trnjanin, v začaran krog drog in
blodenj ujeta Tijana. Igralsko zasedbo sestavljata še igralca ansambla
ljubljanske SNG Drame: Vojko Zidar v vlogi brezposelnega očeta Milana
dopolnjuje sliko razpadajoče in propadajoče družine, najbolj humoren pa
je zagotovo Marko Okorn v vlogi samega sebe, ki s prikupno lutko vzbudi
(srhljivo) nostalgijo po Radovednem Tačku.
Scena, četudi
postavljena na oder Male drame, učinkuje neverjetno odprto – čisto
sprednji del odra predstavlja rob strehe, osrednji del odra notranjost
stanovanja, ozadje pa se ob presevanju skozi ogledala-okna izkaže za
ulico pod isto stavbo, s čimer je ustvarjen pristen občutek
prostorskosti. Vzdušju primeren je tudi presunljiv zaključek, ko poplava
glasov v prazno strmečih družinskih članov uduši klic v stiski, ki se
sprevrže v nepričakovan pop komad, kar sklene izjemno prvo slovensko
uprizoritev drame, ki opozarja na problem izgubljenosti posameznika v
nepopustljivem, hladnem in neizprosnem svetu, ki je na žalost postal
naša realnost.
Veronika Šoster
Ni komentarjev:
Objavite komentar