Uredništvo scenskih umetnosti se je ob
anualnih pregledih znašlo v težavah, saj je za razliko od ostalih
segmentov obravnavanih umetnosti le-ta neizogibno vezana na gledališke
sezone od septembra do julija in nikakor na koledarsko štetje let.
Kljub temu izpostavljamo festivalske nagrajence v letu 2014, skupaj z
novostmi in norostmi gledališkega prostora ter častnima omembama dveh
produkcij, ki jih pozdravljamo v prihodnje.
Festivalski pregled
- 44. teden slovenske drame je nagrado Slavka Gruma za najboljše novo
nastalo domače dramsko besedilo prinesel Vinku Möderndorferju za
besedilo Evropa, kot mlada dramatičarka je bila nagrajena Tjaša Mislej z
besedilom Panj, Šeligovo nagrado za najboljšo tekmovalno predstavo
festivala pa je prejel avtorski projekt 25.671.
- Na
Borštnikovem srečanju je že tretje leto zapored veliko nagrado za
najboljšo uprizoritev prejela predstava Jerneja Lorencija – Šeligova
Svatba, režijska nagrajenka pa je bila že drugo leto po vrsti Mateja
Koležnik, podeljene so bile tri nagrade za igro: dve v predstavi Angel
pozabe po istoimenskem romanu Maje Haderlap – Barbara Cerar za vlogo Nje
in Janez Škof za vlogo Očeta ter za vlogo Lenke v Svatbi Rudija Šelige
Nina Ivanišin. Nagrajenec Borštnikovega prstana je bil Vlado Novak.
Ob koncu leta so bile podeljene še Severjeve nagrade za dosežke v
slovenskem poklicnem gledališču. Prejemnika sta bila Vesna Slapar za
vlogo Beppi v predstavi Pri Hlevarjevih v produkciji Prešernovega
gledališča v Kranju ter Kristjan Guček iz Slovenskega narodnega
gledališča Nova Gorica. Za igro v ljubiteljskem gledališču je nagrado
prevzel Borut Verovšek (član igralske skupine pri Gledališču Toneta
Čufarja na Jesenicah), študentska nagrada pa je bila dodeljena Mirandi
Trnjanin za vlogo Agripine v Racinovem Britaniku.
Novosti:
- Med najvidnejšimi novostmi v gledališkem prostoru preteklega leta je
potrebno omeniti razvoj SNG Dramo Ljubljana, ki je s prihodom novega
direktorja, Igorja Samoborja, v svoje prostore uvedla programe, kot so
Drama klub, Drama center ter Drama festival, najbolj pa pozdravljamo nov
prostor glasbenega izkustva (Drama akustika) ter predvsem novo
programsko platformo Drama laboratorij, ki temelji na preizkušanju in
preseganju uveljavljenega gledališča z novimi imeni.
- V
Gledališču Glej je leto minilo v znamenju rezidenta Jaše Kocelija, ki je
s predstavami Jaz, jaz, jaz, jaz, Na most in Prihajamo dal besedo dvema
(pogosto) preslišanima segmentoma gledališkega udejstvovanja: poeziji
in mladim.
- V Ljubljani so 1. junija dobili novo umetniško
vodjo SNG Baleta, Sanjo Nešković Peršin, julija pa je DBUS (Društvo
baletnih umetnikov Slovenije) ustanovilo Mladi slovenski balet (MSB), ki
daje prostor za udejstvovanje in napredovanje mladim nezaposlenim
baletnikom.
- Za vse »Google« iskalce pa še sledeče: Slovenski
gledališki muzej se je preimenoval (in delno prestrukturiral svoje
dejavnosti) v Slovenski gledališki inštitut.
Norosti:
*
Več prahu kot katerikoli gledališki dogodek je v letu 2014 dvignil
konflikt kritičarke Radia Študent Zale Dobovšek z režiserjem
Sebastijanom Horvatom. Kritika Igre o Antikristu je prejela neposreden
odziv režiserja z grožnjo o (danes vseprisotni) klofuti, s tem pa
predvsem odprla prostor za širšo diskusijo o razmerju kritika proti
ustvarjalcu ter vmešavanju slednjega v kritiško svobodo govora, govora,
kar kaže na jasno izpostavljeno hierarhijo v (pre)majhnem slovenskem
gledališkem prostoru.
* Ob koncu leta je teater udarila vest,
da mariborska občina za leto 2015 v proračunu ne predvideva niti evra za
Festival Borštnikovo srečanje, ki bo prav letos praznoval pol stoletja.
Za naprej:
- V letu 2014 izpostavljamo dve predstavi, ki sta bili po mnenju
uredništva spregledani: AGRFT produkcija besedila Simone Semenič
tisočdevetstoenainosemdeset v režiji Nine Rajić Kranjac ter otvoritveno
predstavo Drama laboratorija, Marie Curie – Hysterie v idejni zasnovi in
igri Tine Vrbnjak. Vrhunski izdelki so vredni obravnave predvsem zaradi
očitnega ekipnega sodelovanja znotraj obeh projektov, ki jih glasno
pozdravljamo.
Koridor - križišča umetnosti je spletna kulturna platforma, ki se posveča ozaveščanju in kritiki umetniškega ustvarjanja. Pod svoj drobnogled vključuje tako ustaljene, množične umetniške oblike kot tudi umetniške forme sodobnosti in prihodnosti. Posebno pozornost namenja slovenskemu prostoru in njegovemu kultiviranju. Koridor je torej konsolidacija scenske razpršenosti umetnosti v Sloveniji ter analiza aktualne svetovne scene.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar