Založba: Zala
Leto izdaje: 2014
Prevod: Jaka Andrej Vojevec
V središče romana Aminatte Forne je postavljen vaški samotar in
posebnež Djuro Kolak, ki živi na obrobju manjšega hrvaškega mesta Gost.
Svoj čas preživlja v družbi dveh lovskih psov, vpet v niz začasnih,
neobvezujočih služb, ki mu dopuščajo željeno svobodo in neodvisnost. Ko
se mu zahoče, se odpravi v vaški bar Zodiak in tam ob kavi ali pivu z
ostalimi obiskovalci izmenja nekaj vljudnostnih fraz, njegovi dnevi pa
večinoma minevajo v znamenju pomirjujoče rutine. Lov v gozdovih, ki
obdajajo mestece, in povsem površinski medsebojni odnosi, ki prekrivajo
nakopičene zamere in skrivnosti, opisujejo življenje v tipično
podeželski atmosferi. Zatišje pred viharjem pa traja, vse dokler se v
modro hišo, ki stoji na robu vasi in v Djurovi neposredni bližini, ne
vseli angleška družinica in s tem povsem nehote vnese nemir v umirjeno
življenje na videz idiličnega podeželskega mesta.
Roman je
napisan v prvoosebni obliki, kot nekakšnen dnevniški zapis, prepreden s
prebliski minulih dogodkov, ki jih v spomin protagonista Djura prikliče
aktualno dogajanje. S prenovo zapuščene modre hiše se namreč začne tudi
odkrivanje preteklosti, ki jo želi večina prebivalcev Gosta čim hitreje
pozabiti. Kot je običajno v vaških skupnostih, izoliranih od mestnega
vrveža in utrjenih turističnih poti, vsaka sprememba razburka mirno
gladino vsakdana, pod katero zadnjih šestnajst let počivajo mračne in
boleče skrivnosti. Fiktivno hrvaško mestece Gost je namreč umeščeno na
področje, ki ga je močno zaznamovala vojna v nekdanji Jugoslaviji.
Vpliv oboroženih spopadov na posameznika in njegovo življenjsko okolje
tako predstavlja eno izmed glavnih tematik omenjenega romana. Kaj hitro
spoznamo, kako lahko divjanje vojne vihre v navadnem človeku prebudi
tisto najhujše. Čeprav si prebivalci Gosta prizadevajo čim hitreje
pozabiti dogodke polpretekle zgodovine, Djuro, nasprotno, vidi sebe kot
njenega skrbnika in nekakšnega tihega glasnika, ki ne dopusti, da bi
neljubi dogodki preprosto utonili v pozabo. Naslov romana se tako nanaša
na Djurovo vlogo v odkrivanju teh dolgo pozabljenih skrivnosti. Sam
namreč služi kot nekakšen katalizator, ki kot najemni delavec vodi
obnovo modre hiše in s tem v spomin sovaščanov prikliče boleče spomine.
Vendar pa odnosi v vaški skupnosti niso edini postavljeni pod
drobnogled. Pisateljica se pozorno posveti tudi razvoju in razkroju
prijateljskih odnosov in družinske dinamike, ki močno zaznamujejo
življenje posameznika. Djuro nam namreč kot zunanji opazovalec nudi
vpogled v medosebne odnose prišlekov. Pri tem je najbolj izpostavljen
lik Laure, tipične omikane Angležinje, ki lepote hrvaških naravnih
danosti opazuje skozi rožnata očala navdušenega turista in si pri tem na
vse pretege zatiska oči pred realnostjo posledic dolgotrajnih
oboroženih spopadov. Ona in njena otroka Matthew in Grace Djura ob
odsotnosti očetovskega lika kaj hitro sprejmejo v svoj krog in z njim
hote ali nehote delijo svoje misli in občutja. Pri tem pa se tudi sam
začne spominjati svoje družine in prijateljskih odnosov, ki jih je tekom
življenja v Gostu stkal s redkimi izbranci. Roman je tako bogat s
pronicljivimi opisi zapletenih medsebojnih odnosov in nadvse slikovitimi
prikazi nedotaknjene pokrajine, s katero se zdi glavni junak povezan
precej bolj kot s svojimi sokrajani.
Morda bi se kakšnemu
bralcu ob začetku prebiranja omenjenega romana zdelo nekako neprimerno,
da pisateljica škotsko-afriških korenin na intimen način obravnava
tematiko, ki si jo tako radi lastimo. Večina prebivalcev nekdanje
Jugoslavije ima namreč takšne ali drugačne osebne izkušnje, ki se
dotikajo tega nadvse travmatičnega odseka zgodovine. Vendar pa je
bojazen, da je Aminatta Forna s svojim delom pretirano in škodljivo
posegla v občutljivo zgodovinsko obdobje, povsem odveč. Tudi sama je
namreč osebno občutila grozote državljanske vojne v Sierri Leone. Tako
nam mojstrsko pokaže, da vojna predstavlja tragedijo skupnih
imenovalcev, ki so enaki ne glede na geografsko lego prizadetih.
Jerica Šemerl - Hamerl
Ni komentarjev:
Objavite komentar