Z
nami je – v našem prvem, ekskluzivnem intervjuju – legendarni,
vedno-v-središču dogajanja: Feliks S. Murr! Projekt, ki ga je
pripravljal v zadnjem času, je izjemno obsežen – zajema pesniško zbirko,
album in gledališko-glasbeni performans (DANES, 9. MAJA, OB 17:00 IN
20:00, SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, DVORANA STARA POŠTA, VSTOP
PROST), vse troje pa je povezano v izvirno, svežo, presenetljivo celoto.
Kako govoriti s Feliksom? Kaj ga vprašati? Kako mimo obžalovanj, da
pogovor z njim ne more trajati dlje? Morda več ur ali dni – kakor
legendarni Frost vs. Nixon … A vendarle je tu – pogovor z eno
osupljivejših oseb slovenske umetniške srenje!
KORIDOR: Feliks – od kod ideja za Rekviem v F-molu, ta nenavadno celovit projekt?
FELIKS: Ideje – to je jasno – vselej migetajo, brbotajo, vrvijo in se
pno znotraj nezavednega. Ždijo, čakajo na možnost izraza, izpusta,
preboja. A naj bom stvarnejši; Rekviem v F-molu je nastal iz osebne
stiske, v kateri pa se je moj značaj le prekalil, se prerasel, se
razvil.
KORIDOR: Torej je tvoj učitelj in navdih svet, ki te obdaja?
FELIKS: Natanko tako! Mimo sveta ne morem živeti, mimo sveta me ni.
Umetnik se kali v svetu in svet se kali v umetniku. Ko te nekaj zares
močno nagovori, tega ne moreš spregledati. Ne moreš mimo tega, da se
izpoveš in s tem izpoveduješ tudi svet. To dvoje je vedno prepleteno.
KORIDOR: Gotovo je mnogokomu težko najti lasten umetniški izraz … ti si
se ujel znotraj širokega nabora umetnosti; glasbe, literature – in zdaj
tudi gledališča.
FELIKS: Da, res je. Vsaka od umetnosti na
drugačen način vstopa v človeka, v njegovo telo … Hotel sem zavzeti čim
večji delež, hotel sem poseči čim širše in hkrati čim globlje, zato je
bilo nujno preseči nabor omejitev in se podati tudi v nekoliko manj
znane vode.
KORIDOR: O vsem tem, Feliks, spregovoriš tako
naravno, tako neprisiljeno … od kod ti ta preprostost, ta sproščenost in
od kod energija za vse, kar počneš?
FELIKS: Brez ustvarjanja
me ne bi bilo. Živim skozi zapisane črke, skozi odigrane note …
Ustvarjanje samo me napaja z življenjsko energijo, živ sem, ko vidim
svoje soustvarjalce, svoje mlade sledilce, kako živijo z menoj, kako
dihajo z mano, kako spremljajo vsak moj korak … in rastejo.
KORIDOR: Omenjaš svoje sodelavce –
FELIKS: – brez njih me ne bi bilo!
KORIDOR: Ste se torej našli, ste se dobro ujeli? Morda poveš kakšno besedo o sodelovanju z njimi?
FELIKS: Da, da … seveda. V projektu sodelujem s štirimi kar se da
nadarjenimi mladimi ustvarjalci; naj omenim Aljaža Krivca, svojega
urednika, dramaturga … prijatelja. Njegova nenehna vprašanja so me vedno
znova spodbujala k premišljanju ustvarjalnega procesa, njegove ideje pa
so me – četudi sem jih tu in tam zavračal – silile, da sem iskal vedno
izvirne, sveže rešitve. Seveda je tu tudi Tine Kolenik,
nadarjen mlad kitarist, s katerim sva skupaj delala na tehniki igranja
in prav iz tega odnosa je prihajala energija, ki me je silila v veselje
do življenja – Tine je bil resnično spreten, vesten učenec! Rad delim
svoje znanje z drugimi, to se mi zdi izjemno pomembno … Podobno je bilo
kajpak s Katarino Radaljac, ki v performansu igra violino. Izjemno mi je
žal, da nisva violinskih not ujela k vsem komadom – zdaj vidim in se
kesam; komadi z violinsko linijo povsem na novo zaživijo! Seveda pa ne
smem pozabiti na Brino Steblovnik – vsestransko likovno umetnico, ki je
poskrbela za likovno podobo celotnega projekta … bila je neverjetna!
Zelo me je očaralo njeno delo, videti, kako dobivajo moji izdelki tudi
oprijemljivo, fizično podobo je bilo zares ganljivo! Uh, pa sem se kar
precej razgovoril! Očarali so me … se opravičujem.
KORIDOR:
Nikar, nikar … skozi te misli si se naposled razkril tudi kot
altruističen, empatičen človek … in vsekakor si nas pritegnil k
projektu. Prosim – bi nam ob koncu pogovora rad še karkoli zaupal?
FELIKS: Morda le to: Prekiniti je treba ustaljeni tok stvari! To je edini način, na katerega lahko biva umetnost!
Ni komentarjev:
Objavite komentar