Proxy, triler - à la De Palma, Hitchcock, Kubrick, McKee in predvsem von Trier – ameriškega režiserja Zacka Parkerja, je novodobna naznačitev smernice, kakršni bi lahko filmi znotraj in v bližini žanra grozljivke (znova) pogosteje sledili. Odlikuje ga namreč obilica nepredvidljivih obratov, samosvojih preigravanj gledalčevih in gledalkinih (ne)pričakovanj, ki jih naznani že uvodni prizor (pripravljajoč »teren temačnih globin psihoseksualnosti«, kot je lakonično pripomnila kritičarka Kier-La Janisse), v katerem nosečo protagonistko Esther (Alexia Rasmussen) nenadoma brutalno napade in izmaliči neznanec. Vse, kar sledi, je pravzaprav le izpeljava začetnega šokantnega zasnutka – cvetober nepredvidljivih, potencialno vseskozi radikalno spremenljivih likov, situacij in naracije. Kljub prerazvlečenosti in – predvsem zaradi nekaterih konfuznih, rahlo za lase privlečenih preskokov – vsesplošno manj prepričljivi drugi polovici filma je Proxy eleganten, psihoanalitično naostren prikaz »razdrobljene« duševnosti, fantazij, celo patologij, skratka, najglobljih in samozadovoljnim kirurškim posegom ratia izmikajočih se plasti realnosti. B. C.
Trailer: https://www.youtube.com/watch?v=arRhnf213E0&feature=youtu.be
IMDB: http://www.imdb.com/title/
Trostopenjska lestvica: +, o, -
Ni komentarjev:
Objavite komentar