[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov:

Cymbals Eat Guitar – L O S E: +
Zasidran v tradiciji kitarskega indieja, sonično pulzirajoči shoegaze, Pavement in devetdeseta, punk-rockovski angažma in močna emocionalna (z)godba = L O S E. Čeprav ni album v ničemer revolucionaren, je narejen s takšno svežino in občutkom za kompozicijo ter melodijo, da poslušalca navduši že ob prvem poslušanju. In užitek niti po dvajsetem CD zasuku ne popusti. Kandidat za indie rock album leta. J. P.
http://www.youtube.com/watch?v=7pOLtkgkHMI (skladba "Laramie")

SBTRKT – Wonder where we land: +
Britanskega producenta je z novo plato pod svoje okrilje sprejela založba Young Turks, ki med drugim zastopa glasbenike kova The XX, John Talabot in FKA twigs. V svojih komadih SBTRKT zopet raziskuje različne žanrske zvrsti, le da tokrat (za razliko od eksperimentalnega Transitions) elektronski podlagi glas posodijo številni izvajalci – od Samphe, s katerim sta sodelovala že na prvencu, do ASAP Ferga, Jessie Ware in Ezre Koeniga. Odlične kolaboracije tvorijo sklopljeno celoto, ki je vredna poslušanja. Na repeat, se razume. N. Ž.
http://sbtrkt.com/home/ (del albuma)
Trostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: domače] Totedenska kratkica o izbranem filmu: Gozdovi so še vedno zeleni (2014) / režija: Marko Naberšnik: o

Marko Naberšnik ostaja tudi onstran slovenskih meja zvest svojemu slogu. Še vedno namreč ne skopari z navdušujočo fotografijo (in v tem primeru tudi izvrstno tonsko obdelavo), za tem pa se tudi tokrat skrivajo univerzalne zgodbe, pripovedovane na režijsko precej neekonomičen način. Novi film, protivojna drama s soške fronte, gre korak dlje, in sicer predvsem z ambicijo približati se umetniškemu filmu. Vendar je rezultat pripoved, ki se ji kljub vsemu besnenju čez usodo ne mudi h katarzi, temveč se zavleče v predolge kadre in ponudi preveč različnih priložnosti za razplet. Vrhunca filma sta izredna igra mladega koroškega Slovenca Michaela Kristofa in sekvenca, ki svojemu preobratu navkljub ne more skriti vzporednic s Kubrickovimi Stezami slave. M. V.
IMDB: http://www.imdb.com/title/tt3470790/

[SCENSKE UMETNOSTI: domače] Recenzija gledališke predstave Ljubimo in nič ne vemo

[SCENSKE UMETNOSTI: domače] Recenzija gledališke predstave Revenir /Vračanje

[GLASBA: tuje] Recenzija albuma: Little Dragon - Nabuma Rubberband

[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov

Blu.Sine – Can You Hear in Color: +

Slovenski trip-hop nima zgodovine, jo ima pa bend Blu.Sine. Dolgoletni scenski prisotneži so končno izdali plato in ta je bržkone presegla vsa pričakovanja. Mešanica retro semplov čez pretečo, temačno inštrumentalno podlago je tretirana s kopico ustvarjalnosti, želje po novem in drugačnosti zaradi kvalitete, ne drugačnosti same. Femmefatalski vokal še nikoli ni zvenel tako usodno. T. K.

https://blusine.bandcamp.com/album/can-you-hear-in-color (celoten album)

Interpol – El Pintor: o

Tudi Interpoli počasi prihajajo v obdobje polnoletnosti. Čeprav veljajo za bend, ki nikoli ni pretirano trpel za nedolentnostjo, prinaša El Pintor najbolj zrelo zvočno podobo do sedaj. Izstopa vodilni kreativec Daniel Kessler, ki je do perfekcije izbrusil svoja rokovanja s kitaro. El Pintor je temačen, »post-punkish« monolit, mestoma monoton, a zato drugje toliko bolj intenziven plošček, ki se vztrajno spogleduje s kultnim prvencem Turn on the Bright Lights. J. P.

https://www.youtube.com/watch?v=-u6DvRyyKGU (skladba »All the Rage Back Home«)

Julian Casablancas + The Voidz – Tyranny: +

Trash Gesamtkunstwerk! Čeprav cela plata ne upraviči zelozelo visokih standardov, ki sta jih postavila prva dva odštekana singla, je Casablancasov solo izlet v vode jezne, shizofrene, ambientalne, post&psihedelične, '80s, nintendo-cheap punk elektronike prava paša za ušesa. Včasih naporna, včasih težko prebavljiva, včasih razvlečena in nepovezana, a nikoli dolgočasna, nezanimiva. Tyranny je čudovito skreirani glasbeni umotvor, eksperimentalni presežek v vseh pogledih, ki navkljub začetni nedostopnosti ohranja flow pop bizarnice. J. P.

https://www.youtube.com/watch?v=Bu_qpBXfVRA (celoten album)

Kukushai – Kukushai EP: +

Rok Zalokar se vrača z novo zasedbo. Bas je zamenjal ženski vokal, rezultat pa je ponovno vse, kar sodobni jazz lahko ponudi – konstantna stilistična prehajanja, ki vseeno delujejo izredno organsko, dinamične, a izredno kontrolirane kompozicije, subtilni eksperimenti in ekspresivni svobodni vložki. Od bondovskega jazza (noir) do post-rockovskih struktur. T. K.

http://kukushai.bandcamp.com/track/physicist (skladba »Physicist«)

The Kooks – Listen: -

Nekoč so The Kooks ob Arctic Monkeys in UK revival druščini predstavljali renesanso kitarskih indie zvokov, danes pa postajajo vse bolj klišejski in nerazburljiv obrtniški bend. Čeprav se na novi plati Listen poznajo odtisi različnih žanrskih odvodov R&Bja, gospela in jazza, so tako predvidljivo vstavljeni v že prežvečene, a instant poslušljive indie pop strukture, da vsaj malo bolj zahtevnega poslušalca pustijo hladnega in s sladkorno. Oboževalci bodo nahranjeni, preostali pa zdolgočaseni. J. P.

https://www.youtube.com/watch?v=v6Gxin8VKZc (skladba »Around Town«) 

Trostopenjska lestvica: +, o, -

[GLASBA: domače] Reportaža s koncerta Moveknowledgement + 5. obletnica CUK Kino Šiška