[FILM/TV: domače] Komentar 17. festivala slovenskega filma: Avtorska borba ali žanrski pekel

[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov

Earth – Primitive and Deadly: o
Od Earth, obraza kitarskega dronanja, lahko vedno pričakujemo točno to, kar ustvarjajo že od vekomaj – počasne, težke, nabite vesternovsko-južnjaške kitare, atmosfersko polnost apokalipse, nenazadnje tudi zelo zapomnljive melodije. Z novo plato pa bend vseeno spusti v svojo relativno zaprtost novost – vokal v inkarnaciji Mark Lanegana in Rabie Shaheen Qazi (Rose Windows). Pretežno nova usmeritev popestri večno bendovo »enoznačnost«, predvsem pa kaže na nove možnosti raziskovanja Earth-zvoka. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=tKdIsVcw06Y (celoten album)

sleepmakeswaves – Love of Cartography: o
Trend crescendo-core bendov (tretjega vala post-rocka) je zadnje čase predvidljivo nepredvidljiv miks starega s sodobnimi elektronskimi elementi (kar npr. 65daysofstatic počne že celotno kariero). Prvi poskusi so bili sveži, zdaj pa nastaja le še en žanrski stereotip. Love of Cartography, če ne drugega, seže po zgornjih kvalitativnih slojih tega trenda, a še vedno ostaja le to – počasi izpevajoč se trend. T. K.
http://sleepmakeswaves.bandcamp.com/album/love-of-cartography (celoten album)

(https://www.facebook.com/koridor2014)
(https://twitter.com/Koridor2014)

Trostopenjska lestvica: +, o, -

[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov:

TOTORRO – Home Alone: o
Francozi so se s Home Alone distancirali od svojega preteklega težkega post-metalskega zvoka; nova plata je presenetljivo igriva in vesela, naučeno tipični »post-« atmosferiki pa delajo družbo poskočne, ritmično dinamične kitarske linije. Prijeten miks sicer vsega stereotipičnega v math popu in post-rocku dela Home Alone koherentno in zrelo plato, čeprav ne prinaša ničesar zares navdihujočega. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=xFWVFu2ASbE (celoten album)

Peter Christopherson – Time Machines II: +
P. Christopherson aka Sleazy, ustanovni član legendarnih industrialcev Throbbing Gristle, nadaljuje s serijo Time Machines. Dvojka je ponovno glasbeno utelešenje neobstoja časa, kar dosega s fantastičnim občutkom za mešanje primitivne kompozicije in progresivne elektronske zvočnosti. Velika ambientalnost, prvinskost in občutek za ohranjanje zainteresiranega stadija človeškega uma v neskončnih (velikokrat minimalističnih) dronih kriči po prepoznavnosti, ki se ne veže le na Sleazyjevo uveljavljeno ime. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=LYuK1EDF1nE&list=PLXow7uww98S4GYh4bQb_QKZIyLMxfINKJ (celoten album)

[GLASBA: tuje] Totedenski kratek pregled nerecenziranih, a relevantnih aktualnih izidov:

Death From Above 1979 – The Physical World: o
Kultni slonjerilčni dvojec je na sceno priletel iznenada, izdal noro eksploziven prvenec, nato pa odšel v skorajda dekado tišine. A siceršnjo rast kulta bo The Phyisical World bržkone nekoliko omejil. Energijo, hrup in drznost sta Kanadčana namreč zamenjala za strukturalno hitnost, poslušljivost in melodični status quo, a tudi zrelejše skladbopisje. Žal ima tokrat zrelost preveliko ceno. T. K.
https://www.youtube.com/watch?v=-ZhpsNs21T4 (celoten album)

Parquet Courts – Sunbathing Animal: o
Tretji album njujorških mladcev Parquet Courts nadaljuje z njihovo prepoznavno avtorsko indie rock'n'roll trušč (dis)harmonijo. Sunbathing Animal je plata nekonvencionalnih starošolskih hrupnih struktur, nenavadnega besedilja, razgibane dinamike in mestoma monotonega ritma. Tekom albuma se spretno izmenjujejo najrazličnejši rock'n'rollovski modusi in žanri: punk, garažna avantgarda in lahkotnejši alter rockovski obrazci. Skratka, naprej v preteklost! J. P.
https://www.youtube.com/watch?v=mhPOZXLmTKA (skladba "Sunbathing Animal"

[GLASBA: tuje] Razglednica iz Pule: Dimensions Festival

Festival Dimensions slovi kot idealna destinacija za vse ljubitelje čvrstega zvoka v historičnem ambientu – in tudi letos, v tretjem letu svojega delovanja, smo obiskovalci obljubljeno tudi dobili. Začetni koncert v sredo je festival otvoril v amfiteatru, kjer so staro s sodobnim združevali berlinski wunderkind Nils Frahm, Kwabs, vedno odlični Caribou in Darkside, ki z letošnjo turnejo zaključujeta svoje skupno delovanje. Od četrtka do nedelje se je dogajanje prestavilo v trdnjavo Punta Cristo, kjer se nam je na osmih odrih predstavil zvok naše generacije – Jon Hopkins, Blawan, Ben UFO, Moodyman, Space Dimension Controller, Warpaint, Theo Parrish, Ben Klock, Abstract, Baths in mnogi drugi. Že tako kvalitetnemu glasbenemu programu je lokacija dodala poseben občutek, ki so ga s svojo željo po zabavi sproščeni obiskovalci festivala le stopnjevali. Kljub temu, da je v organizaciji včasih zaškripalo, je festival do nedeljskega naliva potekal nemoteno. Zaradi nevarnosti strel so zadnji dan zaprli skoraj vsa prizorišča, a to ni oskrunilo splošnega navdušenja nad petdnevnim odklopom, s katerega se nas je večina vrnila s prehladom in kupom norih spominov, zgodb in upanja, da se kateri izmed izvajalcev ponovno ustavi v kakšnem domačem klubu. N. Ž.

[SCENSKE UMETNOSTI: domače] Komentar festivala: Mladi levi 2014

[GLASBA: tuje] Recenzija albuma A/T/O/S – A/T/O/S