Prvi slovenski showcase festival MENT je bil v
svoji nameri in večinski izvedbi nedvomen uspeh. V določenem obsegu že
pred samim začetkom. Podpora z vseh strani je izgledala izredno močna –
od oglaševanja (jumbo plakati, MENT-ovi avtobusi itd., ki so dajali vtis
vsesplošne prisotnosti) do dejanskih sodelujočih, predvsem delegatov,
ki so jih, pohvalno, povabili z vseh evropskih (in malce izvenevropskih)
vetrov, s čimer so si zagotovili
izjemno raznolikost. Prav to pa je seval tudi sam festival v poteku.
Festival je namreč številnim slovenskim bendom in izvajalcem omogočil na
domačih tleh predstavitev tujim glasbenim profesionalcem, hkrati pa je
pripeljal v Slovenijo številne mlade glasbene talente in tudi nekaj že
uveljavljenih ter zvenečih imen, ki so po možnosti uspeli prav s pomočjo
tujih showcase festivalov. Izbrani izvajalci so bili razgibani skozi
celoten žanrski spekter, edino vodilo pa je bila seveda vsebinska
kvaliteta (in do določene mere potencialno zanimiv tržni paket) – prav
to so pri mnogih artistih spoznali tudi delegati, ki so hkrati več kot
očitno izkoristili možnost mreženja z ljudmi izven anglosaksonske
regije.
Vsi deli Evrope so nam vsaj delno razkrili domače
delovanje glasbene scene in industrije, ki so bili, čeprav morda
prevečkrat nekoristni za (direktno) aplikacijo na našo regijo, vir uvida
in informacij. A večkratno preveliko nezavedanje gostov o ciljni
publiki in posledična gradnja govora, argumentov, predlogov z nepravih
predpostavk je preveč odtujilo navzoče konferenci. Ko se ni specifično
govorilo o vzhodnoevropskem svetu – na koncu so se okroglice, ki so to
storili, izkazale za najmočnejše, predvsem so odpirale kopico svežih
možnosti za razvoj brez večnega in slepega sledenja ter strežbi zahodu,
uresničljiv romantičen pridih pa je zagotovo imela misel ustvarjanja
lokalne skupnosti vzhoda – so nasveti strokovnjakov in njihove rešitve
na vprašanja izhajali s podstati zdravega in razvitega regionalnega
glasbenega sveta, gospodarstva, industrije. Ti odgovori so bili vedno
stopnjo nad tem, kar bi morali biti. Pripeljati bi nas morali do tega,
kako zgraditi ustrezno infrastrukturo, kako vzpostaviti profesionalne
odnose med mozaikom navzočih v glasbeni industriji (bend, menedžer,
agent itd.), torej kako iz glasbenega polprofesionalca postati
profesionalec. Kajti, jasno mora biti, da to je bilo večina prisotnih,
če sploh – glasbeni polprofesionalci, ki seveda več zaradi neobstoječe
infrastrukture pri nas ne morejo biti. Veliko informacij je torej
prezrlo to dejstvo in bilo podano profesionalcem, ki živijo nekje, kjer
je temelj že stoji, kjer so osnove jasne – a teh, vsaj povečini, ni bilo
prisotnih.
Fokusacija MENT-a na izključno poslovni kontekst
glasbene scene, sicer temu inherentna, kadar govorimo o sodobnem modelu
mreženja, je vnesla dobro mero ambivalentnosti. Festivalov najmočnejši
sporočilni namig je bilo pogojevanje prepoznavnosti glasbenega talenta z
njegovo podjetniško žilico, ki posledično glasbo enoznačno prepozna za
blago. Vsekakor je smotrno vse mlade nadebudneže, ki so, če želijo
razširiti svoj krog poslušalstva, obsojeni na to igro, poučevati o
pasteh, slasteh, priložnostih, izzivih, praksah, pravilih in poslovnih
kontekstih, ki so značilni za globalno glasbeno okolje in industrijo.
Vendar bi zaradi same vsebine in antisistemskega ozadja večine tokratnih
glasbenikov potemtakem kot kontrapunkt pričakovali družbeno odgovorno
umeščanje omenjene industrije v nek duhovnozgodovinski kontekst, jo
kritično motriti in obenem razširiti konferenčni del na več pogovora o
glasbi sami, današnjem profiliranju glasbenika ter sistemskih
alternativah na glasbenem področju.
Čeprav naj bi festival sam
bil že od vsega začetka jasno zastavljen na »biznis« model, o čemer v
Sloveniji res ne govorimo dovolj, tega ni bilo povsem mogoče razbrati iz
oglaševanja (slogan »music + art + discussion«, opisi okroglih miz, na
kar smo že opozorili (recimo poslušalnice) ipd.). Očitek zavajanja je
sicer brezpredmeten in nesmiseln, a zagotovo bi koristilo, če bi bile
naslednje leto stvari bolj jasne.
Ne smemo pozabiti, da je to
festival, ki se je zgodil prvič! in že tokrat na enem mestu združil samo
smetano slovenske (alter) scene, zbral na kupu več kot 200 priznanih
tujih in domačih glasbenih profesionalcev, ustvaril tridnevno vzdušje,
kjer se je veliko diskutiralo o glasbi in njenih kontekstih ter
pripravil kar nekaj odličnih panelnih razprav in koncertov.
Tine Kolenik, Andrej Pervanje, Jan Podbevšek
Koridor - križišča umetnosti je spletna kulturna platforma, ki se posveča ozaveščanju in kritiki umetniškega ustvarjanja. Pod svoj drobnogled vključuje tako ustaljene, množične umetniške oblike kot tudi umetniške forme sodobnosti in prihodnosti. Posebno pozornost namenja slovenskemu prostoru in njegovemu kultiviranju. Koridor je torej konsolidacija scenske razpršenosti umetnosti v Sloveniji ter analiza aktualne svetovne scene.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar