17. Januar 2015 ob 20:00
MoTa Point, Gosposvetska 12, Ljubljana
MoTa Point se je od začetka delovanja, katerega prvo obletnico
praznujejo te dni, vzpostavil kot prostor izrazito nekomercialnih
umetniških praks. Tako smo imeli tekom leta priložnost obiskati različne
glasbeno-vizualne inštalacije, katere bi v Ljubljani sicer težko
umestili v primeren prostor, v MoTa Točki pa so našle odlično sidrišče v
obliki neinvazivnega galerijskega prostora. V podobni maniri se je zgodil tudi »rojstnodnevni« koncert dvojca My Daily Noise.
Daniel Buess in Kasper T. Toeplitz sta s seboj pripeljala nebroj
različnih zvočil. Buess je zasedel osrednje mesto galerije z dvema
velikima bobnoma, snarom v ozadju ter veliko, posebej zanj izdelano
vzmetjo, ki mu služi kot naravni reverberator. Toeplitz pa se je
poslužil precej manj obsežne postavitve basa, ki ga je efektiral s
PC-jem, vendar velikost inštrumentov tokrat nikakor ni sovpadala z
glasbenim doprinosom. V eni besedni zvezi bi se lahko koncert opisalo
kot noisefest po noisefestu. Soočeni smo bili z dobrimi 40 minutami
drone in noise estetike, ki je segala od industrialnih zvokov,
podkrepljenih z dozdevno neskončnim reverbom Buessove vzmeti, kar je
dajalo občutek ujetosti v post-apokaliptični tovarni, do mirnih delov,
ki so spomnili na sobotno jutro z oddaljenim zvokom sosedove kosilnice
in žvenketa pribora iz spodnjega nadstropja. Zanimiv glasbeni ekskurz pa
sta si privoščila tudi z odmikom od siceršnje atonalnosti zvočne slike,
ko so prostor napolnile aluzije na znane tonalitete doom in stonerskih
viž, ki pa so v tokratni inkarnaciji premogle toliko »masti«, sploh iz
Toeplitzevega basa, da so izpadle kot izsek iz Dopesmokerja (albuma
benda Sleep) na steroidih.
My Daily Noise sta v MoTa točki
postregla s premišljeno, suvereno izvedeno kompozicijo, daleč stran od
mainstreamovskih glasbenih praks. Znova se je pokazalo, da drone in
noise estetika še zdaleč nista za vsakogar, čemur bi pritrdilo tudi
nekaj odhodov med koncertom ter nekaj poslušalcev, ki so očitno šli malo
na zrak in, sodeč po izrazu, kratek oddih. Tistim, ki s(m)o vztrajali,
pa sta Toeplitz in Buess postregla z dozo »našega dnevnega šuma« in s
tem omogočila izlet v svet, kjer je omejitev le naša lastna domišljija.
Luka Seliškar
Ni komentarjev:
Objavite komentar